Med prvimi ukrepi ministrstva za kmetijstvo je Janez Cigler Kralj zaukazal umik prehranskih smernic za leto 2025 s spletnih strani vlade. Dokument, ki ga je potrdila vlada Roberta Goloba, je bil nekaj časa tarča polemik, med drugim tudi zaradi domnevne naklonjenosti brezmesni prehrani.
Načinu priprave in objave smernic so nasprotovali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete, ki so opozorili, da njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane. Odločitev o umiku so tako pozdravili.
"Odločitev predstavlja pomembno priložnost, da se priprava nacionalnih prehranskih smernic vrne v strokovni okvir ter nadaljuje na transparenten, vključujoč in znanstveno ustrezen način. Nacionalne prehranske smernice imajo pomemben vpliv na javno zdravje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveni sistem, verigo preskrbe s hrano, prehransko politiko ter vsakodnevne prehranske izbire prebivalcev. Poudarjamo, da so prehranske smernice v prvi vrsti javnozdravstveni dokument: njihova vsebina ne sme biti predmet pogajanj med posameznimi interesnimi skupinami, temveč mora temeljiti izključno na znanstvenih dokazih in širšem strokovnem soglasju. Zato morajo smernice nastajati po postopku, ki zagotavlja strokovni dialog, preglednost in vključevanje vseh ključnih deležnikov, pod okriljem za to pristojnih institucij," so na Nacionalnem inštitudu za javno zdravje, Inštitutu za nutricistiko in UL BF poudarili v skupnem sporočilu za javnost. Da umika dokumenta ne gre razumeti kot zmago enega pogleda na prehrano nad drugim, so še poudarili in ob tem opozarili, da se je razprava o prehranskih smernicah v zadnjih tednih ponekod razvila v smer poenostavljenih in polariziranih sporočil o prehrani, kar ni v korist javnemu zdravju. Umik dokumenta namreč v ničemer ne spreminja dejstva, da so ključni prehranski izzivi prebivalcev Slovenije dobro poznani in znanstveno dokumentirani.
Slovenci v povprečju zaužijemo premalo zelenjave, stročnic in polnozrnatih žit, kar je povezano z nezadostnimi vnosi prehranske vlaknine, medtem ko so vnosi nekaterih manj ugodnih skupin živil, tudi predelanih mesnih izdelkov, previsoki. Ti izzivi ostajajo pomemben javnozdravstveni problem, ki ga naslavljajo že uveljavljene Smernice zdrave prehrane, ustrezno pa bodo morali biti naslovljeni tudi v prihodnje, so še poudarili.
