Letošnji svetovni dan poteka pod geslom "Zagotovimo zdravo psihosocialno delovno okolje," s katerim Mednarodna organizacija dela opozarja na nujnost celostnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter pomen zagotavljanja učinkovitega psihosocialnega delovnega okolja.
Psihosocialno delovno okolje vključuje zasnovo, organizacijo in upravljanje dela ter organizacijske prakse, ki oblikujejo vsakodnevne delovne razmere. Poleg fizikalnih, kemijskih in bioloških dejavnikov imajo pomembno vlogo tudi psihosocialni dejavniki delovnega okolja - pretirana delovna obremenitev, nejasnost zahtev in pričakovanj pri delu, neustrezna organizacija dela in delovnega časa, nizek nadzor nad lastnim delom, pomanjkljiva podpora nadrejenih in sodelavcev, neenakopravna obravnava, pomanjkljiva komunikacija, slabi medosebni odnosi ter dopuščanje nasilja, nadlegovanja in drugih negativnih vedenj na delovnem mestu, pišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob tem poudarjajo, da številne raziskave potrjujejo, da takšni dejavniki povečujejo stres, povezan z delom, vplivajo na razvoj depresije in anksioznosti, prispevajo k nastanku srčno-žilnih bolezni ter povečujejo tveganje za prezgodnjo umrljivost. "Psihosocialna tveganja so med drugim povezana tudi z večjo bolniško odsotnostjo, večjo fluktuacijo delavcev ter večjo verjetnostjo nezgod pri delu in prezgodnjim izstopanjem s trga dela zaradi invalidnosti. Prav zato je pravočasno prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pomemben del sodobnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Preprečevanje psihosocialnih tveganj temelji na sistematični oceni tveganj, izboljševanju organizacije dela ter aktivnem sodelovanju vodstva, delavcev, strokovnih delavcev za varnost pri delu in izvajalcev medicine dela.
Zdravo psihosocialno delovno okolje temelji predvsem na jasni organizaciji dela, ustreznih delovnih obremenitvah, spoštljivi in odprti komunikaciji, podpori vodstva in sodelavcev, vključevanju delavcev v odločanje, preprečevanju nasilja, nadlegovanja in drugih negativnih vedenj na delovnem mestu.
Takšno delovno okolje prispeva k večjemu zadovoljstvu pri delu, večji varnosti in boljšemu zdravju delavcev ter večji uspešnosti organizacij.
Po podatkih Evropske raziskave o delovnih razmerah se kakovost delovnih mest v EU v zadnjih letih postopno izboljšuje, vendar pa se na področju socialnega okolja pri delu in intenzivnosti dela kažejo manj ugodni trendi.
Delež delovno aktivnih prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, se je na ravni EU povečal z 77 % leta 2010 na 80 % leta 2024. V Sloveniji svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro ocenjuje 76 % žensk in 83 % moških.
Kljub temu se leta 2024 kar 28 % delavcev v EU vedno ali večino časa počuti telesno izčrpanih, v Sloveniji pa 24 %, medtem ko čustveno izčrpanost doživlja 14 % slovenskih delavcev. "Ti podatki potrjujejo, da psihosocialni dejavniki dela ostajajo pomemben izziv sodobnega delovnega okolja," ob tem piše NIJZ.
Dobra polovica slovenskih delavcev opravlja monotono delo, skoraj tretjina ne more vplivati na način opravljanja dela, petina pa ne more vplivati na hitrost dela, 17 % pa jih poroča o izpostavljenosti negativnim vedenjem pri delu.
Čeprav se 72 % delavcev v EU strinja, da sta zdravje in dobro počutje delavcev v njihovih organizacijah prednostnega pomena, pa 14 % anketiranih delavcev poroča, da imajo premalo informacij o tveganjih za varnost in zdravje na njihovih delovnih mestih, poleg tega 29 % delavcev ni seznanjenih z ukrepi za preprečevanje stresa, še nekaj podatkov navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki skupaj s partnerjem Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana izvaja projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD). Projekt podpira sistematično izboljševanje varnosti in zdravja pri delu ter krepitev kulture varnosti in zdravja pri delu v delovnih organizacijah in širši družbi.
Več informacij o projektu je na voljo na projektni strani.
