Komisija, ki je sklepa sprejela s štiri glasovi članov iz vrst NSi, trije koalicijski pa so bili proti, poročilo o tem, kako je določena cena toplote iz daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino, skupaj z ustreznimi elaborati, ki so podlaga za določitev cene, pričakuje v 15 dneh.
Prebivalce Velenja je podražitev ogrevanja – variabilni del cene toplote se je v letu dni zvišal z nekaj manj kot 46 evrov na dobrih 73 evrov na megavatno uro (MWh) brez DDV oz. za 59 odstotkov, končni znesek na položnicah pa za okoli 48 odstotkov – močno prizadela, zato so se tudi odločili za proteste, je spomnil Aleksander Reberšek (NSi).
Glavno težavo vidi v tem, da Komunalno podjetje Velenje toploto od Termoelektrarne Šoštanj (Teš) kupuje po okoli 50 evrov, gospodinjskim odjemalcem pa jo zaračunava po 73 evrov na MWh. “Iz Velenja ne smrdi samo po premogu, ampak tudi po korupciji,” je dejal Reberšek.
“Zelo težko sicer rečem, da komunalno podjetje z nobenim ravnanjem v zadnjih sedmih letih ni negativno vplivalo na poslovanje oz. na cene toplotne energije, je pa dejstvo, da razlogi za dvig cene toplotne energije niso nastajali znotraj komunalnega podjetja,” je poudaril župan Mestne občine Velenje, ki je 83-odstotna družbenica komunalnega podjetja, Peter Dermol.
Dodal je, da se v tem času fiksni del cene ni spreminjal, pri variabilnem pa so se spreminjali parametri, na katere komunalno podjetje ali občina ne moreta imeti vpliva. Se je pa občina odzvala, med drugim s subvencijami komunalnih storitev in dodatnim milijonom evrov za pomoč občanom.
Predstavnikov komunalnega podjetja, ki ga vodi Gašper Škarja, na sejo ni bilo, kar je predlagatelje, tako kot Dermolov odhod s seje, potem ko je podal svoja pojasnila, razburilo.
Predlagatelje je med drugim zanimalo, kako je lahko cena “odvečne” toplote iz Teša praktično enaka ceni toplote v drugih sistemih, kjer je proizvodnja toplote primarni cilj.
Generalni direktor Teša Branko Debeljak je pojasnil, da ne gre za odvečno oz. odpadno toploto, ampak morajo za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje uporabljati primarno paro, torej tisto, ki tudi poganja turbino za proizvodnjo elektrike, in da lahko tako v času proizvajanja toplote proizvedejo manj elektrike. Dejanska odpadna toplota ima prenizko temperaturo za potrebe daljinskega ogrevanja, je povedal.
Na ceno toplote, po kateri Teš komunalnemu podjetju prodaja toploto, ima elektrarna vpliv v 17 odstotkih, preostalih 83 odstotkov je variabilni del, na katerega vplivata ceni energenta, v glavnem je to premog, in emisijskih kuponov. In zvišanje cene toplote je sledilo zvišanju cen premoga in emisijskih kuponov, je dejal Debeljak.
V sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini v oči bode tudi dejstvo, da izgube med prenosom toplote znašajo okoli 30 odstotkov, kar je po navedbah NSi dvakrat toliko kot v drugih sistemih. Po pojasnilih komunale, kot jih je navedel Reberšek, so izgube med drugim posledica starosti in razvejanosti omrežja.
Teš je skupaj z občino in komunalnim podjetjem pripravil idejne zasnove projekta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, sedaj sledi priprava projekte dokumentacije za prvo fazo, je dejal Debeljak. V tej je med drugim predvidena nova razdelilna postaja, ki naj bi omogočila tlačno ločitev velenjskega in šoštanjskega sistema, ter postavitev toplotnih črpalk v Tešu in komunalnem podjetju, kogeneracije na biomaso in plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru.
Med sprva predlaganimi sklepi je bil tudi poziv resornemu ministrstvu, da prouči možnosti za izločitev emisijskih kuponov iz stroškov ogrevanja gospodinjstev, a sta denimo tako Debeljak kot predsednik komisije in nekdanji minister, pristojen za energetiko, Jernej Vrtovec (NSi) pojasnila, da to skladno z evropskimi pravili ni mogoče.
Eva Irgl (SDS), donedavna predsednica komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je marca že obravnavala problematiko podražitve ogrevanja v Šaleški dolini, je opozorila, da se veliko ljudi sooča z energetsko revščino in socialno izključenostjo, nato pa jih zadane še takšna podražitev, ter da ljudje pogosto ne dobijo odgovorov pristojnih.
Tomaž Lah (Svoboda) je izpostavil, da se je zaradi predloga NSi za posvetovalni referendum zamaknil sprejem novega energetskega zakona, ki bi dal pravno podlago za koriščenje sredstev iz sklada za pravičen prehod. Meira Hot (SD) je NSi očitala, da so se na velenjsko občino osredotočili, ker jo vodi župan iz SD, in da če bi želeli res pomagati ljudem, bi razpravljali tudi o cenah ogrevanja v ostalih občinah, kjer imajo višje cene.
Sara Bajec iz Ljudske iniciative Velenje je ob odsotnosti predstavnikov komunale poudarila, da jim pristojni že več mesecev ne pojasnijo vzrokov za podražitve. Izpostavila je milijonske vložke v vzdrževanje omrežja, medtem ko se izgube ne zmanjšujejo, kot navidezne bonbončke pa je označila potezo občine, ki je ponudila subvencije, so se pa hkrati povišali praktično vse ostale postavke na položnici.
Vir: STA
