Pri uživanju v prijetnem vzdušju toplega ognja v kaminu je pomembno, da upoštevamo nekaj ključnih nasvetov, kako pravilno uporabljati ta ogrevalni sistem.

Čeprav se zdi uporaba kamina preprosta, se pogosto pojavijo napake, ki lahko vplivajo na njegovo učinkovitost in varnost. Spodaj so navedene najpogostejše napake pri uporabi kamina in kako se jim izogniti.

1)    Uporaba drv z visoko vsebnostjo vlage

Eden najpogostejših vzrokov za slabo delovanje kamina je uporaba drv z visoko vsebnostjo vlage. Namreč več vode kot je v lesu, težje les gori.

Kamin ni zasnovan za kurjenje mokrega lesa in če drva niso dovolj suha, da se zažgejo, bo uparjanje vode večje, posledično pa bo nastalo več saj in dima.

Da bi zagotovili optimalno gorenje in zmanjšali nastajanje saj, je pomembno, da drva vsebujejo manj kot 20% vlage. Manjša stopnja vlažnosti pomeni večjo moč gorenja lesa, posledično pa tudi večjo učinkovitost. Da bi pridobili enako količino toplotne energije, boste torej porabili manj goriva.

Uporaba drv z visoko vsebnostjo vlage je lahko problematična iz več razlogov:

• Manjša kalorična vrednost: mokra drva vsebujejo veliko vode, ki nima kalorične vrednosti. To pomeni, da bo za proizvodnjo enake količine toplote potrebno pokuriti več drv.
• Večje emisije: mokra drva pri gorenju proizvajajo več dima in škodljivih emisij, kot so ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in dušikovi oksidi. Te emisije lahko onesnažujejo zrak in škodujejo zdravju ljudi in okolju.
• Težave pri gorenju: drva se težje vnamejo in gorijo manj učinkovito kot suha drva. To lahko povzroči nastanek saj in kreozota v dimniku, kar lahko poveča tveganje za požar.
• Poškodbe kamina: uporaba mokrih drv lahko sčasoma poškoduje peč in dimnik. Voda v drvih lahko povzroči rjavenje in korozijo, saje in kreozot pa se lahko naberejo v dimniku in zamašijo dimnik.

Učinkovit način za merjenje vsebnosti vlage v drvih je uporaba vlagomera, ki bo natančno določil stopnjo vlage v različnih vrstah lesa.

Visoki vsebnosti vlage se lahko izognete tako, da drva pravilno skladiščite. Sveže posekan hlod vsebuje med 45 in 60% vlage, ki se po 6-18 mesečnem skladiščenju lahko zmanjša na 25% ali manj.

2)    Uporaba premajhne količine drv pri kurjenju

Druga pogosta napaka je uporaba premajhne količine drv pri kurjenju. Vsak kamin ima predpisano določeno količino drv, ki jo potrebuje za učinkovito delovanje. Če količina drv ni ustrezna, lahko to vodi v nepopolno gorenje, nastaja več saj in dima prostor pa se neenakomerno segreva. 

Premajhna količina drv lahko povzroči tudi težave pri ohranjanju stabilnega ognja. Ogenj se lahko hitro ugasne ali postane neenakomeren, kar zahteva več pozornosti pri dodajanju drv.

Količina drv je odvisna od velikosti kurišča, zato pred uporabo kamina preverite priporočeno količino drv za vaš model, saj velja, da večja kurišča potrebujejo več drv.

3)    Premajhna količina zraka

Pripiranje dovoda zraka vodi v nepopolno gorenje. Ogenj je namreč odvisen od goriva, zraka ter  temperature in če en pogoj ni izpolnjen oziroma ni v zadostni meri prisoten, je gorenje nepopolno, posledično pa nastajajo škodljive emisije in smoljenje kamina in dimnika.

Dovod zraka je ključen za vzdrževanje optimalnih pogojev gorenja, zato morajo vsi kamini imeti primeren in pravilno vgrajen dovod zraka. Na vlek kamina negativno vpliva tudi cev, zato ta ne sme biti predolga.

Količina zraka, ki jo potrebujete, bo odvisna od velikosti peči, vrste lesa, ki ga uporabljate, in želene temperature v prostoru. Na splošno je bolje zagotoviti preveč zraka kot premalo. Če imate preveč zraka, lahko lopute vedno nekoliko zaprete.

Upoštevajte tudi, da je pomembno redno čistiti peč in dimnik, da odstranite saje in kreozot. To bo pomagalo zagotoviti dober pretok zraka in preprečiti požar.

4)    Napačno zakurjen ogenj

Pri kurjenju je pomembno, da se čim prej doseže optimalno gorenje. Uporaba netiva oziroma trsk bo zagotovila, da se bo ogenj hitreje razgorel. Še en nasvet je, da ogenj vedno zakurite zgoraj.

Če kamin zakurite spodaj bo hitro zagorel, posledično bo nastalo več dima, ki pa ga vlek ne bo mogel pognati skozi dimnik. Kamini imajo namreč ob začetku kurjenja slabši vlek, ker so še hladni. 

Pravilno zakurjen ogenj bo zagotovil hitrejše ogrevanje prostora in zmanjšal količino nastalih saj in dima.

5)    Prepogosto čiščenje pepela

Čiščenje pepela je pomemben del vzdrževanja kamina, vendar je treba paziti, da pepela ne odstranjujemo preveč pogosto.

Namreč, če v kaminu ni dovolj pepela, se žerjavica po koncu kurjenja hitro ohladi. To pa lahko povzroča težave, če želimo kuriti dlje časa, saj bodo ob ponovnem nalaganju drva težje zagorela. Priporočljivo je, da ob čiščenju ne odstranimo vsega pepela, ampak pustimo približno 70% za boljše delovanje.

Ko opazimo, da slabše gori oziroma vsaj dvakrat na sezono pa je priporočljivo izvesti celovito sesanje kamina. Preden se lotite čiščenja, poskrbite, da bo kamin v celoti ohlajen.

Za učinkovito in varno uporabo kamina je ključno izogibanje najpogostejšim napakam, kot so uporaba mokrih drv, premajhna količina goriva in neustrezen dovod zraka. Pravilno kurjenje, redno čiščenje ter uporaba suhih drv zagotavljajo optimalno delovanje kamina in prijetno ogrevanje vašega doma. Z izogibanjem teh napak lahko bolje izkoristimo prednosti uporabe kamina ter poskrbimo za udobje in toplino v našem domu.