“Zapiranje Premogovnika Velenje bo nedvomno povzročilo korenite spremembe v zaposlitveni politiki v regiji in dijaki morajo razmišljati o poklicih, ki jih njihovi starši še niso poznali. Prav tako je njihov glas pomemben pri načrtovanju razvojnih politik – trenutno poteka priprava izhodišč za zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije,” so v sporočilu za javnost zapisali v Razvojni agenciji Savinjsko-šaleške regije, ki je delavnice v sklopu aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA regije pripravila v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, Besedilnim ateljejem in Šolskim centrom Velenje.
Z interaktivnim predavanjem so mladim približali aktualne teme, ki jih slabše poznajo, na delavnicah pa so jih spodbudili k debati o njihovih pogledih in željah za življenje, delo in razvoj v prihodnosti. Delavnice so obravnavale tri ključne teme: delovna mesta prihodnosti, kakovost bivanja in zdravo okolje.
Delavnic se je udeležilo 350 dijakov Šolskega centra Velenje, na predstavitvi rezultatov pa so jih obiskali tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in župan Občine Šoštanj Boris Goličnik ter predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek. “Dialog z odločevalci je v procesu podajanja želja in mnenj mladih zelo pomemben, saj predstavlja izkušnjo komunikacije in aktivnega vključevanja v oblikovanje lokalnih politik,” pravijo v Razvojni agenciji SAŠA regije.
“Večina mladih ne pozna procesa izstopa iz premoga, zato so takšne aktivnosti več kot dobrodošle. Mladi prepoznavajo podnebne spremembe kot resen družbeni problem, vendar so kljub temu redki zaskrbljeni za prihodnost planeta. Glede svoje prihodnosti so optimistični in imajo visoke cilje, o življenju v SAŠA regiji po končanem izobraževanju pa v večini še ne razmišljajo,” so še izpostavili.
Center za pravični prehod SAŠA, v sklopu katerega deluje je skozi omenjene delavnice pridobil dragocene informacije, kam usmeriti razvojne programe, da bodo mladi ne le ostajali v regiji, temveč tudi krepili novo zgodbo premogovne regije SAŠA, so dodali.
Aktivnosti Centra za pravični prehod so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Vir: Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije