Ministrstvo za solidarno prihodnost vse od svojega začetka v lanskem letu zagotavlja, da se zaveda pomena dobro urejenega sistema dolgotrajne oskrbe. S tem namenom so vztrajali, da je treba zakon o dolgotrajni oskrbi iz časa prejšnje vlade spremeniti, začetek njegovega izvajanja pa s 1. januarja 2023 prestaviti na 1. januar letos.
Tako se je z letošnjim letom začel postopno izvajati novi sistemski zakon, ki določa pravice in storitve. Med pravicami je bila za izvajanje prva na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba se bosta začeli izvajati 1. julija 2025, pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji pa bo v skladu s tem zakonom mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025.
Sindikat upokojencev želi sodelovati pri spremembah za starejše
Sindikat upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je v izjavi ob mednarodnem dnevu, ki bo 1. oktobra, ocenil, da se zakon o dolgotrajni oskrbi uresničuje prepočasi. Hkrati so opozorili na pomanjkanje kadra. Ta problem je očiten že danes, čeprav se bosta pravici do dolgotrajne oskrbe na domu in do institucionalnega varstva po zakonu začeli izvajati šele leta 2025, so kritični.
Sindikat vztraja, da odgovorni v odločanje o položaju in pravicah starejših ter njihovi zdravstveni in dolgotrajni oskrbi na vseh ravneh vključujejo starejše po načelu “nič o starejših brez starejših”.
Obeta se nova pokojninska reforma, Zdus nezadovoljen s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je med drugim osredotočeno na pokojninsko reformo. Skupina v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, ki bo usklajevala predlog reforme, je v tem mesecu začela delo. Končala naj bi ga do konca februarja.
Za upokojence je v vladnih izhodiščih za reformo pomemben del o usklajevanju pokojnin, pri katerem se zdaj v 60 odstotkih upošteva rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Po predlogu pa bi postopno bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač.
V formuli za usklajevanje bi delež rasti plač vsaki dve leti znižali za deset odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne bi dosegel 20 odstotkov. Delež rasti cen življenjskih potrebščin bi se medtem na enak način zviševal, dokler v letu 2033 ne bi znašal 80 odstotkov.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pa so v sporočilu ob mednarodnem dnevu za STA navedli, da bi se pokojnine ob upoštevanju predlagane formule v zadnjih šestih letih uskladile za dobre štiri odstotne točke nižje kot po veljavni formuli. “Nova formula pomeni vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe, na katerega bistveno vpliva ravno rast plač,” so ugotovili.
Srebrna nit želi izboljšanje na področju zdravstva
Združenje Srebrna nit medtem v izjavi ob mednarodnem dnevu za STA največ težav navaja v zdravstvu. “V času epidemije covida-19 osebnih stikov z osebnim zdravnikom skoraj ni bilo, zdaj pa se to stanje kar nadaljuje. Starejši pa se želijo z zdravnikom pogovoriti v živo, mu povedati svoje zdravstvene težave, dobiti nasvet,” je naštela predsednica Srebrne niti Irena Žagar.
Kot drugo oviro omenja zahtevo po elektronskem naročanju, saj nekateri nimajo tehničnih možnosti za to. Tretja ovira pa so po njenih navedbah predolge čakalne dobe pri specialistih.
Starejši so ujeti v bloke brez dvigal
Še posebej pereče vprašanje na področju starejših so bloki brez dvigal. Sindikat upokojencev pogosto izpostavlja, da je kar 11.000 zgradb brez dvigal. Prizadevajo si za vgradnjo dvigal v vse večetažne stavbe, ki nimajo dvigal, saj je to za čim daljše bivanje starejših v domačem okolju nujno, opozarjajo v javnosti.
O tem bodo na dveh okroglih mizah govorili tudi na festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal od ponedeljka do srede.
Pri Varuhu človekovih pravic razmišljajo o smiselnosti vzpostavitve zaupnika starejših
Varuh človekovih pravic je lani prejel precej več pobud, iz katerih so razvidne različne oblike nasilja nad stanovalci domov za starejše. To vidi kot zelo zaskrbljujoče. Hkrati prejema številne druge pobude starejših, ki se nanašajo na različne stiske in predsodke, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, so zapisali na spletni strani.
Pri Varuhu razmišljajo o tem, ali bi bilo smiselno vzpostaviti prakso zaupnika starejših, na katerega bi se lahko starejši obrnili v primeru različnih stisk, kršitev pravic, nasilja, zlorab, zanemarjanja ali izkoriščanja. Ob tem se odpirajo številna vprašanja o tem, kako organizirati tovrsten institut. Vsa ta vprašanja bodo odprli na okrogli mizi na festivalu za tretje življenjsko obdobje.
Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših leta 1990.
Vir: STA
