V javni razpravi na temo gospodarstva so sodelovali predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Vladimir Pogač, predstavnica podjetja Artes Mateja Ladič Tepej, predstavnik podjetja Veplas Gregor Vedenik, predstavnik Čokoladnice Lucifer Lučo Žgank, predstavnica podjetja Sovita Katarina Jukić, predstavnik startup podjetja Omitech Mitja Osek ter predstavnik področja kmetijstva in lokalne oskrbe Matej Oblak.
Sodelujoči so bili enotno, da je Velenje mesto številnih priložnosti, kjer se lahko uspešno prepletajo bogata industrijska tradicija, inovativnost, nove tehnologije in sodobni podjetniški pristopi. Ob tem so izpostavili tudi pomen tesnega sodelovanja med gospodarstvom, lokalno skupnostjo, izobraževalnimi ustanovami in državo, pri čemer ima občina vlogo povezovalca med različnimi razvojnimi deležniki.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v zaključku poudaril pomen infrastrukturnih vlaganj in razvoja poslovnih con za nadaljnjo gospodarsko rast.
Med ključnimi razvojnimi priložnostmi je izpostavil krepitev startup okolja, razvoj turizma ter podporo malemu gospodarstvu v času gospodarskega prestrukturiranja regije.
Župan je poudaril, da si občina prizadeva čim prej aktivirati člen o dolini startupov, ki je zapisan v Zakonu o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije. Ta naj bi omogočila financiranje dodatnih programov in podporo zagonskim podjetjem. Po njegovem mnenju prav razvoj start-up okolja predstavljajo enega ključnih potencialov za prihodnji gospodarski razvoj območja.
Posebno pozornost je namenil mladim, saj bo zanje, po njegovih besedah, treba ustvariti kakovostna delovna mesta, zagotoviti dostopna stanovanja ter dobre pogoje za izobraževanje in kakovostno bivanje. Med pomembnejšimi razvojnimi projekti prihodnosti je bila izpostavljena tudi potreba po novem študentskem oziroma dijaškem domu.
Župan je poudaril, da bo moralo Velenje kot mesto brez sedeža univerze, pri privabljanju mladih, ubrati inovativne in drugačne pristope. Ključne vlogo vidi v zagotavljanju dostopnih stanovanj, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter nadaljnjem razvoju srednješolskega izobraževanja.
Sodelujoči so si bili enotni, da mora razvojna strategija nastajati povezovalno, vključujoče in v odprtem dialogu z lokalnim okoljem, saj bo le tako lahko odgovorila na konkretne potrebe prebivalcev in gospodarstva.
Sogovorniki so velik razvojni potencial prepoznali tudi v turizmu, ki ga bo po njihovem mnenju, treba še bolj odpreti navzven, razvijati skozi vse leto ter tesneje povezovati s športom, kulturo, gastronomijo in lokalno prehransko ponudbo
