Odpovedani termini najdlje čakajočim
Pravilnik, ki ga je ministrstvo za zdravje 19. julija objavilo v uradnem listu, med drugim uvaja nov način prenaročanja bolnikov na odpovedane termine z izračunom faktorja relativne čakalne dobe. Ta bo izračunana na podlagi razmerja med dejansko čakalno dobo in najdaljšo dopustno čakalno dobo za dano vrsto zdravstvene storitve, so navedli na ministrstvu.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so za STA pojasnili, da jim bo faktor, katerega bolnika lahko uvrstijo na odpovedan ali nezaseden termin, izračunal informacijski sistem. A bodo morali počakati na posodobitev informacijskega sistema.
Pred termini izvajalci dvakrat v stik z bolniki
Pravilnik določa tudi, da morajo izvajalci pred terminom zdravstvene storitve z bolniki stik vzpostaviti najmanj dvakrat. To vključuje potrditev termina in opomnike bolnikom, s čimer želijo zmanjšati tveganje neopravičenih odsotnosti.
Ob tem so na ministrstvu za STA dodatno pojasnili, da novi pravilnik ne predvideva dvakratnega preverjanja, ali se bodo bolniki udeležili termina, le dvakratni stik z bolnikom. To je lahko tudi obvestilo prek portala zVem, sporočila SMS ali pošte. Pri tem je prvi stik že to, da je bolnik obveščen o terminu ali okvirnem terminu, kar se je dosledno izvajalo že do sedaj, so pojasnili.
Na ministrstvu sicer še letos načrtujejo spremembe, po katerih bodo bolniki pred termini obravnav obvestila dobivali tudi prek portala zVem.
Dopustna čakalna doba pri stopnji zelo hitro s 14 na 30 dni
Doslej je najdaljša dopustna čakalna doba pri zdravstvenih storitvah s stopnjo zelo hitro znašala 14 dni, novi pravilnik pa jo podaljšuje na 30 dni.
Najdaljše dopustne čakalne dobe drugih stopenj medtem ostajajo enake. Tako še vedno velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba za storitve s stopnjo nujno 24 ur. Pri stopnji hitro najdaljša dopustna čakalna doba znaša 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni. Pri stopnjah redno, hitro in zelo hitro nekateri bolniki sicer čakajo nad dopustnimi čakalnimi dobami.
Na ministrstvu priznavajo, da bodo ne glede na administrativno določeno dolžino čakalne dobe za bolnike ostale enake. Na vprašanje, zakaj so se odločili za spremembo pri stopnji zelo hitro, so odgovorili, da zaradi težav, o katerim jim poročajo izvajalci.
14 dni je namreč zelo kratek rok, v katerem morajo izvajalci prejeto napotnico triažirati, bolnika obvestiti o datumu storitve in v primeru nepopolne napotnice zdravnika, ki je izdal napotnico, zaprositi za dodatna pojasnila. “Torej je tudi tam, kjer v resnici skorajda ni čakalnih dob, bolnika zelo težko naročiti znotraj štirinajstih dni,” so pojasnili na ministrstvu.
Ob tem so dodali, da marsikatera specialistična ambulanta ne dela vsak dan, ampak samo nekajkrat tedensko, kar v obdobju štirinajstih dni pomeni samo enega ali dva možna termina za zdravstveno storitev.
Pri nekaterih zdravstvenih storitvah drugačne najdaljše dopustne čakalne dobe
Za nekatere posebej določene zdravstvene storitve pa pravilnik predvideva drugačne najdaljše dopustne čakalne dobe. Za ortopedske operacije pri stopnjah hitro in redno najdaljša dopustna čakalna doba tako denimo znaša 360 dni.
Medtem se ob sumu malignih obolenj določi stopnja nujno ali zelo hitro. Če se določi stopnjo zelo hitro, znaša najdaljša dopustna čakalna doba 15 dni od uvrstitve na čakalni seznam. “S tem se zagotavlja pravočasna diagnoza in zdravljenje ter zmanjšuje tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov,” so poudarili na ministrstvu.
Najdaljše dopustne čakalne dobe pa ne veljajo za kontrolne preglede.
Za uveljavitev sprememb prehodna obdobja
Na ministrstvu za zdravje so na vprašanje STA, ali so imeli izvajalci dovolj časa za pripravo na pravilnik, odgovorili, da ta predvideva prehodne roke za pripravo na novosti. Kot je razvidno iz pravilnika, bodo imeli izvajalci za spremembe pri uvrščanju bolnikov na odpadle ali dodatne termine na voljo dva meseca.
Ocenjujejo sicer, da pravilnik za izvajalce ne prinaša večjih sprememb glede upravljanja čakalnih seznamov. Kot glavno novost izpostavljajo, da bo portal zVem postal orodje, ki bo omogočalo komunikacijo z družinskim zdravnikom, člani njegovega tima in timom specialista, kjer je bolnik naročen.
Centralne informacijske rešitve so po navedbah ministrstva pripravljene za uporabo. Z izvajalci in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje bodo izvedli še prilagoditve zalednih sistemov, da bo uporabniška izkušnja za zdravstvene delavce čim boljša.
Izvajalci se na nekatere spremembe še pripravljajo
“Uveljavljanje novosti nam bo vsekakor povzročilo dodatne obremenitve in izzive. Smo se pa na to kljub kratkemu časovnemu roku poskušali čim bolje pripraviti. Morebitne težave, če bi se na začetku pojavile, bomo reševali sproti,” so za STA napovedali v UKC Ljubljana.
Na vprašanje, ali imajo dovolj kadra za predvidene dodatne stike z bolniki pred termini storitev, so odgovorili, da bodo zagotovili kapacitete. “Bo pa to dodatna obremenitev, kolikšna, bo mogoče bolj natančno podati oceno, ko bo pravilnik nekaj časa v veljavi,” so pojasnili.
V UKC Maribor so zapisali, da posodobljeni pravilnik prinaša predvsem veliko sistemskih sprememb, ki jih bodo morale integrirati informacijske hiše. Trenutno še nimajo sistema za obveščanje bolnikov preko SMS sporočil. Obvestila in vabila na termin pošiljajo po pošti, kar zaposlenim že sedaj vzame veliko časa, v prihodnje se bo to še podvojilo. “Ko bodo spremembe tehnično in informacijsko podprte in jih bomo začeli izvajati, bomo lahko ocenili ali so dobre in učinkovite,” so dodali.
V novomeški bolnišnici so za STA navedli, da je novi pravilnik prinesel izzive na področju reorganizacije službe zdravstvene administracije, kar so uspešno uredili. Informacijske rešitve pa so še v pripravi.
Uvrščanje najdlje čakajočih na odpadle termine bodo dokončno uredili z informacijsko rešitvijo. Ob tem so spomnili, da pravilnik izvajalcem nalaga vzpostavitev stika z bolnikom, ki je uvrščen na čakalni seznam najmanj dvakrat, kar pa so imeli v novomeški bolnišnici že urejeno, zato težav na tem področju ne pričakujejo.
Vir: Domen Anderle/STA
