Lunin mrk je astronomski pojav, ki se zgodi, ko se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno. Takrat se Luna znajde v Zemljini senci.
“Scenografija popolnega Luninega mrka v nedeljo zvečer bo precej zanimiva, vse skupaj se bo začelo dejansko dogajati že tam ob 17.26 po srednjeevropskem poletnem času, ko bo Luna začela prehajati v Zemljino polsenco, vendar tega pojava s prostimi očmi ne zaznamo,” je za STA povedal profesor na mariborski filozofski fakulteti in predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna.
Gledano iz Maribora, bo Luna v Zemljino senco začela prehajati okoli 18.26, a tudi tega še ne bo možno opazovati, saj bo Luna nad matematično obzorje vzšla šele ob 19.21, nad dejansko obzorje pa še kasneje. Najbolj zanimiva faza, to je začetek popolnega Luninega mrka, se bo začela okoli 19.29, ko bo Luna le stopinjo nad obzorjem. Vrhunec popolne faze bo nastopil okoli 20.11, medtem ko bo Luna ob okoli 20.52 začela izstopati iz Zemljine sence v polsenco.
“Če vzamemo čez palec, bomo lahko približno eno uro in tri četrt opazovali ta naravni pojav, predvsem to drugo fazo, ko bo Luna od konca mrka lezla proti robu Zemljine sence in iz tega počasi prehajala,” je dodal Žiberna.
Popolni Lunin mrk bo pri nas v večini potekal torej še v večernem mraku, saj bo tega dne Sonce za matematično obzorje v Mariboru zašlo ob 19.25, medtem ko se bo prava noč začela ob 21.11.
V času faze popolnega Luninega mrka bo Luna zaradi vpliva Zemljine atmosfere obarvana rdečkasto, zaradi česar ponekod po svetu tako rdečo Luno imenujejo tudi krvava luna.
“Nižji del Zemljine atmosfere, to je troposfera, namreč vpija predvsem modro barvo, medtem ko rdečo prepušča. Telo, ki se znajde v tako ‘prefiltrirani’ senci, se zato obarva z različnimi odtenki rdeče barve. Dodatno lahko svetlost Lune v času faze popolnega mrka oblikujejo prašni delci v atmosferi. Več kot je prašnih delcev, temnejša je videti Luna,” je v objavi na spletni strani društva pojasnil Žiberna.
Za Lunin mrk to nedeljo Žiberna v primeru, da na vzhodnem obzorju ne bo ovir, opazovanje svetuje nekje od 19.20 dalje. V nasprotju z opazovanjem Sončevega mrka pa pri opazovanju Luninega posebni varnostni ukrepi glede varovanja oči niso potrebni.
Astronomsko društvo Orion skupaj z mariborsko Osnovno šolo borcev za severno mejo v primeru jasnega vremena organizira brezplačno javno opazovanje mrka, ki bo potekalo vzhodno od parkirišča pri šoli. S predstavitvijo dogajanja na nebu bodo začeli ob 19.30. “Vse faze Luninega mrka bo možno tudi fotografirati s pametnimi telefoni, na voljo bodo društveni teleskopi, tako da si obetamo en zanimiv večer,” je dodal Žiberna. Poleg Lune bo med drugim za opazovanje zanimiv tudi Saturn.
Letošnji septembrski popolni Lunin mrk bo sicer najlepše viden na območju Indijskega oceana, v osrednji in vzhodni Aziji, ter na skrajnem vzhodu Afrike, medtem ko se bo Slovenija nahajala prav na zahodni meji območja vidnosti.
Običajno 14 dni pred ali po Luninem mrku nastopi tudi Sončev mrk. Par letošnjemu popolnemu Luninemu mrku bo delni Sončev mrk, ki se bo zgodil 21. septembra in ga bodo lahko opazovali v južnem delu Tihega oceana, najlepše pa bo viden med Novo Zelandijo in Antarktiko.
Naslednji popolni Lunin mrk, viden iz Slovenije, bo po Žibernovih podatkih 31. decembra 2028, naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije, pa bo šele 3. septembra 2081.
Vir: STA
