Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) predstavlja analizo intervencij gorskih reševalcev za prejšnje leto:

Gorski reševalci so lani posredovali 660-krat, kar je za 4 % več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633. V letu 2025 so rešili 767 ljudi. Tokrat številka ni rekordna, je pa zaskrbljujoče rekordno število smrti v gorah – v letu 2025 je življenje izgubilo 50 ljudi (v letu 2024: 37), od tega 15 tujih državljanov.

Največ intervencij v letu 2025 so izvedla društva GRS Bohinj (96; 14 % vseh intervencij), GRS Ljubljana (69; 10 %), GRS Bovec (60; 9 %), ki so kot turistično močna slovenska središča najbolj obremenjene gorsko reševalne službe v Sloveniji. Največ (352) nesreč v gorah se je zgodilo v glavni turistični sezoni – poletnih mesecih (junij, julij in avgust). Glede na področje nesreč je največ (128) nesreč na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp (103).

Najpogostejši vzrok nesreč v letu 2025 je bil v 24 % zdrs, pogosto zaradi utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna ali pa trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen drugam namesto na pot. Med pogostimi vzroki za nesreče so še nepoznavanje terena (22 %), kar pomeni reševanje oseb, ki so bodisi zašle na neprehodno območje, bodisi poti zaradi zahtevnosti niso mogle nadaljevati in so obtičale, neprimerna osebna oprema (11 %) in fizična nepripravljenost na turo (10 %).

Skoraj polovica reševanj, 331, je predstavljalo reševanje nepoškodovanih, povečuje pa se število reševanj težje poškodovanih.

Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 %), od 30 do 39 let (16 %) in od 40 do 49 let (10 %). Povečuje se delež reševanj tujcev.

Vseh nesreč v gorah žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo z upoštevanjem nekaj osnovnih napotkov:

• Izberemo turo, ki jo zmoremo.
• Na pot se pripravimo, uporabljamo zanesljive zemljevide in aplikacije (npr. maPZS).
• S seboj imamo vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabimo na dereze, cepin, čelado in lavinski trojček. Ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vedno s seboj vzamemo:
  • pohodni čevlji z dobrim podplatom in pohodniške nogavice,
  • dolge pohodne hlače,
  • več slojev oblačil,
  • vetrovka, kapa in rokavice,
  • zložljive pohodne palice,
  • pijača in malica,
  • čelada (če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa),
  • osebni komplet prve pomoči v katerem je tudi alu folija,
  • čelna svetilka in baterije,
  • mobilni telefon s polno baterijo, zaščito pred vodo in zunanja polnilna baterija (powerbank).
• Večkrat preverimo aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je ARSO vreme) pred turo in med njo, pozimi preverimo aktualno stopnjo nevarnosti plazov.
• Druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo.
• Na poti smo previdni.
• V primeru nesreče takoj pokličemo 112.

GRZS