Pljučni rak ostaja pomemben javnozdravstveni problem. Gre za najpogostejši rak na svetu, ki je odgovoren za največ smrti, je pojasnila vodja multidisciplinarnega tima za zdravljenje tumorjev prsnega koša na Onkološkem inštitutu v Ljubljani Martina Vrankar. V Sloveniji je pljučni rak na drugem mestu med najpogostejšimi raki, vseeno pa je odgovoren za največ smrti. Incidenca pljučnega raka še vedno raste med ženskami, je pojasnila.
Dodala je, da je zdravljenje raka pljuč učinkovitejše, če ga odkrijejo dovolj zgodaj. "V teh primerih je petletno preživetje preko 60 odstotkov. Žal tega raka v zgodnjem stadiju odkrijemo le v okoli 25 odstotkih," je dejala Vrankar. Na drugi strani pri polovici bolnikov pljučnega raka odkrijejo v poznem stadiju, ko bolezen ni ozdravljiva. Dodala je, da okoli 30 odstotkov bolnikov s pljučnim rakom ob diagnozi ni v takem stanju, da bi lahko bili specifično onkološko zdravljeni zaradi drugih bolezni, ki so največkrat tudi v povezavi s kajenjem.
Med simptomi pljučnega raka je Vrankar nanizala spremenjen kašelj, krvav izpljunek, težko dihanje, hripavost in hujšanje. Gre za simptome, ki se pojavijo tudi pri drugih boleznih. Če jih oseba ne more pripisati nekemu drugemu stanju in če trajajo več kot tri tedne, se je dobro posvetovati z zdravnikom, predvsem če oseba kadi, je svetovala.
Poudarila je, da je sicer pljučnega raka mnogo lažje preprečevati, kot ga zdraviti. Pri tem je opomnila, da je kajenje eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. Ocenjujejo, da je kar v 85 odstotkih pljučni rak vzročno povezan s kajenjem, ki je sicer povezano tudi z vsaj 17 drugih vrst rakov in številne druge bolezni. "Ocenjuje se, da zaradi uporabe tobaka vsako leto umre osem milijonov ljudi in več, od tega dober milijon tistih, ki so tobaku pasivno izpostavljeni," je opozorila. Dodala je, da za opustitev kajenja ni nikoli prepozno.
Država lahko zmanjša dostopnost nikotinskih izdelkov, med drugim z uvedbo višjega davka, je poudaril predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Tomaž Čakš. Kot pomembno je izpostavil tudi zdravstveno vzgojo in pomoč pri odpuščanju kajenja v Centrih za krepitev zdravja ter nekatere farmakoterapije. "Zaenkrat je to predvsem nikotinska nadomestna terapija, ki je za razliko od drugih nikotinskih izdelkov klinično preizkušena," je poudaril.
Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je izpostavila, da je opustitev kajenja težka bitka, vendar je to največ, kar lahko posamezniki storijo, da se izognejo pljučnemu raku. Pri tem je na ministrstvo za zdravje obrnila s prošnjo, da ne rahljajo omejitev, ki zadevajo alkohol in cigarete.
Svoji osebni izkušnji s prenehanjem kajenja sta predstavila tudi Jolanda Jakofčič, ki je pred štirimi meseci prenehala kaditi z pomočjo delavnice v Centru za krepitev zdravja, in Tone Bošnik, ki je kajenje po rojstvu vnukinje opustil pred okoli 20 leti.
