Decembra lani je bilo v Sloveniji 647.654 uživalcev pokojnin, kar je 1,3 odstotka več kot v enakem obdobju 2023. Povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin je v zadnjem lanskem mesecu znašala 1023,64 evra bruto oz. 1017,64 evra neto. Najvišja izplačana pokojnina je bila pri 4231,50 evra, najnižja pa pri 337,40 evra.
Različne oblike dela upokojencev
Nekateri upokojenci zaradi osebnega zadovoljstva ali potrebe po dodatnem oz. višjem zaslužku ostajajo delovno aktivni. Delajo sicer lahko na različnih pravnih podlagah, pri čemer nekatere vplivajo na prejemanje pokojnine, druge pa ne, so za STA pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Med oblikami, ki ne vplivajo na prejemanje pokojnine, je začasno in občasno delo upokojencev, ki je omejeno na 60 ur mesečno, pri čemer seštevek opravljenega dela v posameznem koledarskem letu ne sme preseči 720 ur, bruto dohodek pa v seštevku v tem letu ne sme preseči 10.985,91 evra.
Poleg tega lahko upokojenci, ne da bi se jim to poznalo na pokojnini, delajo po pogodbah civilnega prava, kot so avtorska, podjemna, mandatna in druge, ter opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji ali funkcijo družbenika, prokurista, družbenika in prokurista ali le poslovodne osebe. Tu omejitve števila ur dela na mesec ni.
Brez posledic za pokojnino lahko opravljajo tudi osebno dopolnilno delo, kjer prihodek v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme preseči treh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu, in kratkotrajno delo. Slednje se nanaša na pomoč družinskih članov v podjetju, ki se srečuje s povečanim obsegom dela. Uživalec pokojnine lahko na mesec opravi največ 40 ur kratkotrajnega dela. Zanj ne prejme plačila, lahko pa mu delodajalec povrne stroške prevoza in prehrane med delom.
Upokojenci lahko sklenejo tudi pogodbo o zaposlitvi ali se registrirajo kot samostojni podjetniki oz. kot družbeniki gospodarske družbe, v kateri so poslovodne osebe (direktorji), a to vpliva na njihovo pokojnino.
Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, lahko v tem primeru uveljavijo izplačilo 40-odstotne starostne pokojnine, če so še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za poln delovni čas (po preteku treh let 20-odstotne starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40-odstotne), oz. delne pokojnine, če se odločijo, da bodo delo opravljali krajši delovni čas od polnega, vendar najmanj dve uri dnevno oz. 10 ur tedensko.
Statistike o delovno aktivnih upokojencih ni
Koliko upokojencev je delovno aktivnih v vseh oblikah dela skupaj, ni znano. Posledično tudi ni jasno, v katerih panogah jih je največ. Delajo sicer tako v javnem kot zasebnem sektorju, od zdravstva, šolstva do trgovine.
Prav iz Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) je ob pomanjkanju kadra nedavno prišel poziv ministrstvu za delo k sprejemu ustreznih popravkov zakonodaje, da bodo lahko zainteresirani upokojenci delali v večjem obsegu kot doslej. Predlog ministra za delo Luke Mesca za povečanje dovoljenega obsega začasnih in občasnih del upokojencev s 60 na 85 ur so ocenili kot preskromen.
A na ministrstvu so do sprememb na tem področju zadržani. “Če je nekdo zmožen delati več, ima možnost delne upokojitve – npr. upokojitev za štiri ure in štiri ure dela,” so navedli za STA. “Vztrajamo, da je ustrezna oblika za delo kogar koli delovno razmerje, s katerim so povezane tudi vse pravice, ki izhajajo iz dela. Delo v drugih oblikah – ki so drugače obravnavane z vidika davkov, prispevkov in predvsem pravic delavcev – je lahko kvečjemu izjema,” so dodali.
Prepričani so, da aktualna omejitev začasnih in občasnih del upokojencev pri 60 urah, ki predstavljajo tretjino polne delovne obremenitve, predstavlja dovolj visok prag za takšno izjemo.
Glede na to, da je poziv prišel iz dejavnosti trgovine, so izpostavili še vprašanje, kakšno delo naj bi upokojenci tam opravljali. Sprašujejo se o primernosti fizičnega dela, kot je prenašanje in dvigovanje bremen, sklanjanje, dolgotrajno sedenje za blagajno, za upokojence ter o posledicah takšnih aktivnosti za njihova varnost in zdravje.
“Spomnimo, pokojnina je zavarovanje za primer, ko nekdo več ne more delati zaradi starosti ali invalidnosti. To ni združljivo s tem, da je nekdo zmožen opravljati fizično ali drugo delo več kot tretjino polnega delovnega časa,” so poudarili. “Če je posameznik še zmožen delati, ima za to vse zakonske možnosti, vključno s kombiniranjem dela in upokojitve,” so pristavili.
Sindikati opozarjajo na nelojalno konkurenco aktivni populaciji
Do poziva TZS so bili kritični tudi v panožnem sindikatu. Rahljanje omejitev dela upokojencev ne bo zmanjšalo kadrovske stiske, temveč bo zgolj vodilo v nadaljnje zniževanje cene dela in slabšanje položaja zaposlenih, so posvarili v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije.
Tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije se zavedajo, da lahko aktivacija upokojencev pomeni nelojalno konkurenco aktivni populaciji. V tej luči nasprotujejo praksam delodajalcev, ki za delo iščejo upokojence zgolj zato, ker plačilo njihovega dela ni vezano na kolektivne pogodbe, delovno zakonodajo, temveč denimo pri občasnih in začasnih delih zgolj na minimalno urno postavko (ta bo s 1. marcem znašala 7,35 evra bruto).
Kot so pozvali za STA, mora biti višina pokojnine “dostojna, takšna, ki ne povzroča večjega padca standarda po upokojitvi”. “Ne sprejemamo politike, ki bi temeljila na nedostojnih pokojninah in zato na nujnosti po delu po upokojitvi,” so podčrtali. “Seveda pa je svobodna odločitev posameznika, posameznice, če se odloči za delo po upokojitvi,” so sklenili.
Vir: STA
