Sladkorna bolezen ni samo povišan sladkor v krvi, ampak neozdravljiva bolezen, ki zahteva nenehen nadzor nad telesom ter povzroča številne stiske in strahove, je v sredo na novinarski konferenci dejal predsednik zveze Robert Gratton. Dobra psihološka podpora ljudem s sladkorno boleznijo, ki dokazano pomaga, naj bo enakovredni del njihove celostne oskrbe, je pozval.
Duševna stiska se lahko izraža tako, da se oseba začne izogibati družbi, nima motivacije za dobro vodenje bolezni ali celo ne hodi na zdravniške kontrole, je naštela klinična psihologinja Simona Klemenčič s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Še zlasti je treba biti na znake duševne stiske po njenem opozorilu pozoren pri otrocih in mladostnikih, ki skušajo v želji po ugajanju svoja doživljanja morda še bolj prikriti kot odrasli.
Bolniki s sladkorno boleznijo, ki so v duševni stiski, po njenem pojasnilu potrebujejo ustrezno psihološko podporo. V nasprotnem primeru se bodo težave namreč povečevale in ovirale vodenje bolezni.
Za ljudi s sladkorno boleznijo je v državi sicer odlično poskrbljeno, poudarja sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri zbornici zdravstvene in babiške nege – zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Po njihovih besedah so namreč na voljo preventivni programi, ki vabijo aktivno prebivalstvo po 30. letu starosti k presejalnim pregledom, izobraževalni programi pa so tako na primarni kot sekundarni ravni zdravstvenega varstva.
Prav tako so na voljo najnovejša zdravila, senzorji za spremljanje glukoze v krvi ali medceličnini in najnovejše inzulinske črpalke, ki delujejo z uporabo umetne inteligence. V podporo so certificirani zdravstveni strokovnjaki, edukatorji različnih ravni, zdravniki družinske medicine, diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji o sladkorni bolezni in diabetologi.
Dostopnost do zdravstvene oskrbe je medtem različna, a vendar lahko oseba s sladkorno boleznijo v sorazmerno majhnem prostoru po njihovem pojasnilu dobi za ceno osnovnega zdravstvenega zavarovanja vse, kar potrebuje za normalno življenje z boleznijo.
V Sloveniji je bilo lani po zadnjih ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 153.700 ljudi z znano sladkorno boleznijo, kar je 4540 več kot leto prej. Zdravila za zdravljenje bolezni je prejemalo nekaj več kot 130.000 ljudi, med njimi 46.800 mlajših od 65 let. Sladkorno bolezen je lani na novo zdravilo z zdravili 13.044 ljudi, od tega jih je bilo 7606 starih do 65 let.
Zapleti se pogosteje pojavljajo pri starejših. Tako je bilo lani zabeleženih 792 hospitalizacij zaradi možganske kapi, od tega 128 pri mlajših od 65 let, 592 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, od tega 148 pri mlajših od 65 let, ter 277 amputacij nog nad gležnjem, od katerih jih je bilo 49 pri mlajših od 65 let.
Med ljudmi s sladkorno boleznijo se jih je lani 681 zdravilo z dializo, 11 pa je bilo takšnih, ki so imeli transplantacijo ledvic ali ledvic s trebušno slinavko. Zaradi diabetesa kot osnovnega vzroka smrti je lani umrlo 319 ljudi, izhaja iz gradiv NIJZ.
Ponekod bodo danes merili krvni sladkor, tako med drugim na Jesenicah na stojnici v splošni bolnišnici in v Mariboru v avli klinike za interno medicino univerzitetnega kliničnega centra. V Ljubljani pa bo na Prešernovem trgu postavljena diabetes info točka.
Na Osnovni šoli Naklo v Naklem bo dopoldne potekala zdravstveno-preventivna dejavnost Sladkolesarjenje, popoldne pa se bo dogodek preselil v Ljubljano v Hišo eksperimentov. Sladkolo je interaktivni koncept za izobraževanje javnosti o sladkorni bolezni in zdravem prehranjevanju, ki so ga v Hiši eksperimentov razvili v sodelovanju z diabetologinjo Karin Kanc. Na dogodku bo organiziran pogovor z njo.
Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina oziroma pri katerem telo ne more učinkovito porabiti proizvedenega inzulina. To pomeni, da glukoza težje pride do celic, kar ovira njihovo normalno delovanje. V svetu s to boleznijo živi približno 540 milijonov ljudi, po predvidevanjih pa jih bo do leta 2030 že 643 milijonov.
Mednarodna zveza diabetikov in Svetovna zdravstvena organizacija sta 14. november razglasili za svetovni dan sladkorne bolezni leta 1991. Izbrani dan je spomin na dan rojstva Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom leta 1922 odkril inzulin.
Vir: STA
