19. november je mednarodni dan moških, ki ga od leta 1999 praznuje več kot 80 držav sveta. Letošnja tema je Počastimo moške in fante.
Med prebivalci Slovenije je bilo na začetku letošnjega leta 50,3 % moških. Stopnja delovne aktivnosti je bila lani pri moških višja, stopnja brezposelnosti pa nižja kot pri ženskah. Plačna vrzel med spoloma je oktobra lani znašala 5,0 %.
1.072.276 moških je na začetku leta prebivalo v Sloveniji (in 1.058.574 žensk).
43 let je znašala povprečna starost moških, kar je bilo skoraj tri leta manj kot pri ženskah (45,8 leta).
Franc je najpogostejše moško ime že vrsto let; na začetku leta jih je bilo 18.316.
Mark je bilo lani najpogostejše ime novorojenih dečkov (205).
61,3 % je znašala stopnja delovne aktivnosti moških, starih 15 let ali več, kar je bilo za 9,5 odstotne točke več kot pri ženskah v isti starostni skupini (51,8 %).
3,5 % je znašala stopnja brezposelnosti moških, kar je bilo za 0,5 odstotne točke manj kot pri ženskah (4,0 %).
Število moških se povečuje
Pred šestimi leti je število moških v Sloveniji prvič preseglo število žensk, kar velja tudi danes. Razmerje med spoloma se je obrnilo predvsem zaradi večjega števila priseljenih tujih državljanov. Na začetku leta je bilo med moškimi 12,5 % tujih državljanov. Med članicami EU je bilo lani več moških kot žensk (to razmerje se meri s t. i. indeksom feminitete) le še v Luksemburgu, na Švedskem in Malti.
Največ s srednješolsko izobrazbo
Med moškimi, starimi najmanj 15 let, jih je imelo lani največ, 60 %, dokončano srednješolsko izobrazbo. To je za 15,7 odstotne točke več kot pri ženskah. Nasprotno sta imela večja deleža žensk dokončano terciarno izobrazbo (za 9,4 odstotne točke več) in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (za 6,4 odstotne točke več kot pri moških).
Študij na 2. in 3. bolonjski stopnji je uspešno končalo 5.992 študentk in študentov. Delež študentk, ki so uspešno zaključile ta izobraževanja, je bil večji od deleža študentov, ta je znašal 35 %.
Manj se jih odloča za vpis na terciarno izobraževanje
V vrtce, osnovne in srednje šole je bilo v šolskem letu 2024/25 vključenih nekaj več kot 50 % dečkov. Več fantov kot deklet je bilo vpisanih v poklicno in srednje tehniško izobraževanje, manj fantov (38,5 % vseh) pa se je odločilo za vpis v srednje splošno izobraževanje. V terciarnem izobraževanju je bil delež moških 42,4-odstoten.
Približno polovica moških samska
Podatki o zakonskem stanu kažejo, da je bilo na začetku leta največ moških, starih 15 let ali več, samskih (48,9 %). Sledili so poročeni (42,4 %), razvezani (6,1 %) in ovdoveli (2,6 %). Lani je bilo sklenjenih 6.353 zakonskih zvez. Med ženini jih je bilo največ iz starostne skupine 30–34 let (25 %), največ nevest pa je bilo starih 25–29 let (27,9 %).
Največ poročenih moških se je ločilo med 45. in 49. letom starosti (18,2 %). Med ženskami je bil ta delež največji v starostni skupini 40–44 let (17,9 %).
Največ jih je delalo v predelovanih dejavnostih
Nekaj več kot četrtina (28,2 %) vseh delovno aktivnih moških je delala v predelovalnih dejavnostih. Sledili sta področji trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (11,0 %) ter gradbeništvo (10,7 %).
Vir: SURS
