Poročilo so predali oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva, so zapisali na ministrstvu.
Po streljanju na eni od finskih osnovnih šol se je na enem od slovenskih javno dostopnih medijev 2. aprila pojavil komentar z grožnjo o podobnem dogodku tudi v Sloveniji. Policiji se je dogodek zdel malo verjeten, a so šole vseeno pozvali k povečanju samozaščitnega ravnanja in k pozornosti, če bi kdor koli opazil kaj nenavadnega. Policija je takrat o tem najprej obvestila javnost, zaradi česar je bila tarča kritik nekaterih ravnateljev.
Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je izredni nadzor, ki so ga izvedli na podlagi odredbe notranjega ministra Boštjana Poklukarja, pokazal različne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu policije. Ugotovljene nepravilnosti se nanašajo na nestrokovno in nedosledno delo znotraj uprave kriminalistične policije pri evidentiranju in poslovanju z informacijo o grožnji. “Znotraj uprave kriminalistične policije niso pravilno reagirali ob prvi prijavi te informacije, zato je bila v nadaljevanju reakcija policije neustrezna,” je povedal.
Opravljanje vodstvenih nalog strokovnih služb uprave kriminalistične policije je bilo nedosledno, so ugotovili. Policija je prve neposredne aktivnosti za ugotovitev avtorja spornega zapisa izvedla šele sedmi dan po pridobljeni prvi informaciji 2. aprila. Razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je policija ugotovila šele 11. aprila. Avtorja spornega komentarja so sicer odkrili, je izpostavil.
Glede na ugotovitve nadzora vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje, ki je 2. aprila prejel informacijo o grožnji, te ni vnesel v informacijski sistem policije, čeprav je to njegova dolžnost. Tu je šlo za kršenje internih aktov. Nadrejenih pa naj ne bi ustrezno obvestil o tem, o čemer sicer obstajajo nasprotujoče si izjave. “A dejstvo je, da vodstvo uprave kriminalistične policije ni bilo seznanjeno s podatkom, da je bila informacija že 2. aprila znana policiji oziroma posameznikom v tem oddelku,” je poudaril Levačić.
Po njegovih besedah se je v nadzoru poleg tega izkazalo, da je vodja v uradni zaznamek napisal neresničen podatek. Ker pa je ta dokument označen s stopnjo tajnosti interno, o tem ni mogel govoriti.
Pač pa je poročilo neuradno pridobila Televizija Slovenija. Po njenih navedbah vodji oddelka za terorizem in ekstremno nasilje očita, da je uradni zaznamek napisal za nazaj. Ker podrejenim kriminalistom ni naročil, naj dobljeno informacijo evidentirajo in tega niti sam ni storil, mu očitajo nevestno delo. Zato s potencialno grožnjo niso bili seznanjeni vsi, ki bi morali biti, da bi ustrezno ukrepali. Nevestno delo pa nadzorniki po navedbah televizije očitajo tudi njegovemu nadrejenemu.
Minister je policiji sicer po Levačićevih besedah že izdal usmeritve in obvezna navodila za odpravo nepravilnosti, o njihovem uresničevanju pa mora policija poročati najkasneje do 2. novembra. Usmeritve in obvezna navodila določajo, da generalni direktor policije zagotovi dosledno spoštovanje internih aktov, ki določajo evidentiranje prejetih operativnih informacij.
Nadalje mora ob zaznavi groženj zoper življenje in telo zagotoviti takojšnjo, hitro in skrbno policijsko preiskavo in izvedbo ustreznih policijskih aktivnosti. V obravnavanem primeru je bila namreč informacija o grožnji pridobljena 2. aprila, aktivnosti policije pa so se začele šele 9. aprila, ko je informacijo prejela policijska postaja Ljubljana Bežigrad.
Usmeritve in obvezna navodila določajo tudi, da v sektorju za organizirano kriminaliteto uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi zagotovi strokovno in koordinirano opravljanje predpisanih nalog, vključno s prenosom informacij med hierarhično nadrejenimi in podrejenimi enotami.
Prav tako je zapisana obveza, da se javnosti posreduje resnične in celovite informacije ter pri obveščanju dosledno upošteva komunikacijska načela. V obravnavanem primeru so bile namreč informacije, podane v medijih, po Levačićevih besedah neresnične in necelovite.
Treba pa bo tudi spremeniti dogovor med obveščevalno-varnostno službo ministrstva za obrambo, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in policijo. Tu so namreč ugotovili nekatere sporne prakse, ki niso sledile veljavnemu protokolu in jih je treba odpraviti.
V času izrednega nadzora se je ministrstvo skupaj s policijo lotilo oblikovanja rešitev glede obveščanja pristojnih institucij. Tako so v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje izdelali protokol o obveščanju v takšnih primerih.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je na ministra Poklukarja že naslovila poslansko vprašanje. Sprašuje ga, kdo bo prevzel odgovornost zaradi ugotovitev, da policija ob grožnji ni reagirala pravilno. Ugotovljene napake po njeni oceni kažejo na izrazito slabo vodenje policije kot organa, zadolženega za varnost ljudi. Hkrati ga sprašuje, ali bo predlagal zamenjavo generalnega direktorja policije Senada Jušića, ki je odgovoren za zakonito in učinkovito delo policije.
Vir: STA
