V črno-belem vprašanju se skriva pisan odgovor. Kaj je na spletu dejansko sprožilo plaz negativizma na to temo?
Ko politika usmerja tok, se zasedeni s seboj oklepamo komforta in vsakič, ko se nas premakne, se nas v nov komfort zatakne – proces kroži vedno znova. Kako pri tem ločiti škodljivo od koristnega, ko pa, če si dovolimo, rastemo prav skozi vsako izkušnjo? Ne etiketiram, ne izbiram strani, le vagam na glas.
Vizija nove prometne ureditve na Rudarski cesti sama po sebi ni sporna, vzljubili jo bomo, ko bomo uvideli, da nas nekako osvobaja naše stare udobne grenkobe, nas odpira in povezuje, obnavlja nostalgijo, na drugi strani pa stopa naprej v čas, a verjamem, da nas v tem trenutku nekako vse skupaj skrbi, v neki meri tudi tiste na prednjih sedežih, kako se promet v mestu razporedi ob določenih urah in dnevih, ko Rudarsko cesto dokončno zapremo. Takšni projekti v tujini niso sicer nič novega in po besedah lokalne stroke je logika za novo prometno ureditvijo preprosta – danes ta cesta ne predstavlja pomembnejše prometne žile v Velenju, je bolj kot ne bližnjica od točke A do B, torej zaprtje ceste od Hotela Pake do poslovalnice NLB naj ne bi povzročalo večjih težav pri razporeditvi prometa v mestu, kar pa se tiče tamkajšnjih parkirišč stanovalcev, obiskovalcev in zaposlenih, pa bodo ta prestavljena v bližnjo Mercator garažo.
Ob tem sem pahnil v misli; gostota prometa v mestu je danes opazno višja kot pred leti, z novimi stanovanji in delovnimi mesti, čemur danes v sklopu prestrukture stremimo, pa se bo ta le višala. Prostorska stiska za morebitne nove prometne ureditve na bližnjih križiščih je žal dejstvo, priča večjim gnečam na določenih predelih pa smo že zdaj. Prepričan sem, da bo prihajajoča hitra cesta sprostila promet v mestu, a ga bo po drugi strani z razvijajočo se turistično ponudbo morebiti tudi vedno bolj bremenila. Vprašanje je tudi, zakaj je Mercator garaža v resnici tako neprivlačna parkirna destinacija? Ali bo s 300 parkirišči premogla ves promet v vseh razmerah in letnih časih? Bo 8 sekund dovolj za vsakega pešča, da bo brez težav v še bolj gostem prometu redno prečkal tamkajšnji prehod? Teh misli je neskončno, sem pa na terenu uspel ujeti, da se stroka praktično zaveda tistih ključnih težav in da so pri tem dodobra zavihali rokave. Po pogovorih nekako verjamem, da jim bo končna ureditev brez banalnih težav tudi uspela in da bodo tokom časa sledile še posodobitve. Kje torej v resnici tiči problem? Kaj je na spletu dejansko sprožilo plaz negativizma na to temo?
Po mojem mnenju nekako in predvsem to, da je koncept komunikacije z javnostjo s strani občine splošno zastal nekje v času, ne glede na sodobne pristope, pa komunikacija sama po sebi nima te pristnosti in iskrene namere, da bi se prilagodila ter vzpostavila konkreten stik z ljudstvom. Velenje je majhno mesto, mlado, po duhu krepko, multikulturno, splošno raznoliko in vsi smo si nekako blizu, zato je tudi prav, da se vzpostavi temu primerna komunikacija med občino in občani, še posebej v tem primeru, pri čemer menim, da gre za pogojni kompromis, kajti projekt bodo speljali tako ali drugače.
Kljub burnim odzivom na spletu, pa je bilo na terenu že prvi dan začasne ureditve slišati pozitivne odzive. Ne glede na to, da bodo nekateri v tem obdobju žal »žrtev« analize, menim, da je prav, da se novi ureditvi odpremo, ji damo priložnost, hkrati pa si ne zatiskamo oči pred težavami. Torej, za ali proti novi Rudarski? Menim, da v črno-belem odgovoru ni rešitve, kot že rečeno, v njeno vizijo ne dvomim, hkrati pa menim, da ne bo odveč, če v obdobju začasne prometne ureditve od 4. do 17. maja, v čim večjem številu dejansko preizkusimo zadevo na lastni koži, izkoristimo svoj glas in z občino podelimo svoje izkušnje ter izrazimo predloge.
