“Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen,” je po seji vlade v Podčetrtku v okviru vladnega obiska dela savinjske regije sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.
Kot je izpostavil, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka, in sicer se bo povečal s 1558 evrov na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. “To je dobra novica za gospodarsko stran,” je poudaril.
Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače. Višji bo tudi zimski regres oz. božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače.
Po besedah premierja Goloba je treba graditi sistem, kako znesek minimalne plače v prihodnjih letih usklajevati po zakonskem avtomatizmu, da nikoli več ne bo šel pod prag tveganja revščine.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) dvig minimalne plače pozdravljajo. Mislim, da je to prava pot, je dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu minimalne plače, je dodal.
Dvig podpirajo tudi v Rdečem križu Slovenije in Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prepričani so, da bo najranljivejšim pomagal pri obvladovanju vse višjih življenjskih stroškov.
Nasprotno delodajalci ocenjujejo, da je vlada za politične interese žrtvovala gospodarstvo. Zvišanje minimalne plače za 16 odstotkov na 1482 evrov bruto je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) nevarna predvolilna poteza. Za nekatera podjetja bo lahko udarec tudi usoden, je opozoril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Brez davčnih razbremenitev je tak dvig preveliko breme za malo gospodarstvo, slabi konkurenčnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov ter povečuje tveganje za sprožitev inflacijske spirale, so dodali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
V Združenju delodajalcev Slovenije pa Meščev predlog označujejo za še en nepremišljen, politično všečen in ekonomsko tvegan poseg v stroške dela. Ukrep delodajalcem sporoča, da so postali priročen plačnik političnih odločitev. Minister za delo in vlada sta po mnenju združenja s tem zabila žebelj v krsto gospodarstva.
Trgovinska zbornica Slovenije je opozorila, da dvig minimalne plače na 1000 evrov neto neizbežno pomeni tudi višanje cen blaga in storitev, saj v podjetjih rezerv ni več.
Premier Golob je izpostavil, da takšne izjave posluša že štiri leta. “In štiri leta gledam podatke in uradne rezultate. Gospodarstvo tako, kot je poslovalo v zadnjih štirih letih, ni poslovalo še nikoli ali pa že dolgo ne. Bonitetne ocene Slovenije so najvišje kadarkoli, mednarodne finančne institucije ocenjujejo naše politike kot tiste, ki dajejo najboljše obete za pozitivno prihodnost. K temu nimam kaj dodati,” je izpostavil.
Spomnil je tudi na opozorila delodajalcev ob uvedbi obveznega izplačila zimskega regresa. “Se spomnite napovedi teh istih gospodarstvenikov o tem, kako bodo podjetja propadla, se selila na Hrvaško in ne vem kaj še … Ob vsaki priložnosti, ko morajo del svojih dobičkov deliti s svojimi zaposlenimi, uporabijo isto retoriko, kako bo svet propadel. Pa kje živijo? Oni se ne zavedajo, da brez zaposlenih tudi dobičkov ne bo,” je poudaril premier.
Mesec je glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep.
“Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura,” je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa.
Dvig minimalne plače bo imel posledice tudi v javnem sektorju. V plačnem sistemu, ki se je začel uveljavljati pred letom dni, namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne.
Prvi plačni razred, ki presega na novo določen znesek minimalne plače v višini 1482 evrov bruto, je sedmi plačni razred z osnovno plačo, določeno v višini 1497,22 evra bruto. Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvih šest plačnih razredov, bodo tako morali uvrstiti v sedmi plačni razred.
Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal, da bo ministrstvo za finance te dni poslalo dopis vsem proračunskim uporabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. Resorji bodo morali ta sredstva najti znotraj svojih proračunov, o rebalansu proračuna namreč ne razmišljajo, je pojasnil.
Vir: STA
