Z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je začel veljati 20. novembra 2025, se določa nova delovnopravna pravica, to je pravica delavcev do zimskega regresa. Zakon ureja tudi davčno obravnavo tega prejemka.

Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 evra. Izplačan mora biti v denarni obliki. Delavcu mora delodajalec izplačati zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta. Izjemoma, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tako določa, lahko delodajalec v zasebnem sektorju v primeru nelikvidnosti, določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje 31. marec naslednjega koledarskega leta.

Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci ter tudi funkcionarji, ki prejemajo plačo v skladu z določili zakona, ki ureja skupne temelje plačnega sistema v javnem sektorju. ZPZR pravice do zimskega regresa ne pogojuje z obdobjem trajanja zaposlitve ali morebitnim drugim pogojem, zato glede na navedeno delavec pridobi pravico do zimskega regresa s sklenitvijo delovnega razmerja. Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci, tako v zasebnem kot v javnem sektorju.

Zimski regres se ne všteva v osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji oziroma sorazmernega dela minimalne plače v Republiki Sloveniji glede na obdobje zaposlitve v koledarskem letu ali glede na krajši delovni čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Vendar navedena neobdavčena višina zimskega regresa pri posameznem davčnem zavezancu in njegovemu delodajalcu v davčnem letu skupaj z neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost iz 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Navedeno pomeni, da imajo plačila za poslovno uspešnost in zimski regres za davčne namene skupni limit, do katerega se ne vštevajo v davčno osnovo, pri čemer vrstni red izplačila v davčnem letu ni pomemben. Ob izplačilu plačila za poslovno uspešnost ali zimskega regresa v davčnem letu, pri katerem pride do preseganja določenega limita, se razlika nad določenim limitom všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Ali sem upravičen do zimskega regresa, če mi je delodajalec za leto 2025 že izplačal »božičnico« oz. plačilo poslovne uspešnosti?

Da. Z ZPZR se je določila nova delovnopravna pravica, ki ni del plače, ampak gre za drug prejemek iz delovnega razmerja, enako kot regres za letni dopust. Plačilo poslovne uspešnosti (poimenovano tudi trinajsta plača, božičnica, ipd.) ni določeno z zakonom, ampak se določa v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodba in v pogodbah o zaposlitvi, po naravi pa je del plače in je odvisno od poslovnega uspeha gospodarskega subjekta. Na drugi strani pa je izplačilo zimskega regresa vezano izključno na status delavca.

Ali mi pripada zimski regres, če mi je delovno razmerje že prenehalo oziroma sem se upokojil pred decembrom?

Da. Zimski regres je pravica, ki za tekoče leto pripada vsem delavcem, ki so imeli v tekočem letu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, da je morebiti ta prenehala pred mesecem decembrom v tekočem koledarskem letu.

Ali pripada zimski regres delavcu, ki se bo zaposlil 15. 12. 2025?

Da. Zimski regres za koledarsko leto (oziroma njegov sorazmerni del) pripada vsem delavcem, ki so (bili) zaposleni v koledarskem letu.

Delavec je zaposlen za krajši delovni čas. Ali mu pripada celoten zimski regres?

Ne. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas na podlagi 65. člena ZDR-1 (klasični krajši delovni čas, ki ni posledica uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa na podlagi posebnih predpisov) je delavec upravičen do sorazmernega dela zimskega regresa. V primeru, da je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je torej upravičen do polovice zimskega regresa.

Več pojasnil in odgovor najdete na vladni spletni strani na povezavi.