Dogodek je povezovala televizijska urednica in voditeljica Marjana Grčman, z uvodnima nagovoroma pa sta ga odprla direktorica Razvojne agencije SAŠA, mag. Biljana Škarja, ter direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, Rok Plankelj.

Dogodek je predstavil načine pridobivanja povratnih in nepovratnih sredstev, primere dobrih praks podjetij, ki so projekte s pomočjo sofinanciranja že uspešno izvedli ter konkretne pristope za uvajanje trajnosti v poslovanje podjetij. Cilj srečanja je bil spodbuditi oblikovanje novih projektnih partnerstev in izmenjavo idej za trajnostni razvoj regije.

Sonja Šmuc, direktorica strateških projektov DEWEsoft d. o. o., je z motivacijskim govorom odgovorila na vprašanje, zakaj vztrajati v premogovni regiji in iskati nove priložnosti. Poudarila je pomen ustvarjanja v okolju, v katerem živimo, ter izpostavila, da lahko z združevanjem korenin in navdiha v celoti izkoristimo svoj potencial. Opozorila je tudi na vlogo skupnosti pri nastajanju velikih in uspešnih zgodb, hkrati pa spregovorila o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in pomenu zaposlenih za uspeh podjetja.

Sledil je prvi panel, na katerem so spregovorili o primerih dobrih praks izvedenih projektov ter razpravljali o krožnosti kot konkurenčni prednosti. Svoja izkušnje so predstavili:

• Boris Kejžar, skrbnik ključnihkupcev, Lotrič Meroslovje d. o. o.,
• Lucija Marovt, direktorica projektov in krožnih storitev, Circular Change,
• Eva Rihter, vodja trajnostnega razvoja, Rihter d. o. o.,
• Tjaša Polc, koordinatorka SRIP MATPRO in direktorica GZS Zasavje ter
• Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d. o. o.

Janez Škrabec je v svojem nagovoru poudaril, da je trend trajnosti in zelenih tehnologij že pred leti sprejel kot osebno in poslovno priložnost. Po njegovem mnenju ima Slovenija izjemno prednost v svojem lepem in zelenem življenjskem okolju, ki ga moramo znati prepoznati kot element konkurenčne prednosti. Ob tem je izpostavil tudi pomen mednarodnega povezovanja, zlasti s Kitajsko.

Eva Rihter iz podjetja Rihter d. o. o. je poudarila vključevanje idej zaposlenih v oblikovanje okoljske politike ter gradnjo skupnih vrednot med vsemi deležniki, vključno s podizvajalci. V podjetju na trajnost ne gledajo zgolj skozi prihranke energije ali ločevanje odpadkov, temveč tudi z družbenega vidika – s spodbujanjem zaposlovanja lokalnih prebivalcev, omogočanjem prakse in počitniškega dela študentom, ter sodelovanjem z lokalnimi podjetji in skupnostjo. Po njihovem mnenju trajnost pomeni tudi vzdržnost podjetja za prihodnje generacije.

Drugi panel je bil namenjen predstavitvi možnosti pridobivanja povratnih in nepovratnih sredstev ter poudarku na pomenu prijave na razpise. V razpravi so sodelovali:

• Boris Kenda, Vodja prodajne ekipe za mala in srednja podjetja OTP Banka Celje,
• Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ARIS,
• Urška Ošljak, vodja razvoja, CresCo,
• Jelena Gečev Ravnikar, direktorica marketinga in odnosov z javnostjo, SID banka,
• Nina Dremelj, predsednica kluba Poslovni angeli Slovenije,
• Katja Bučan, Center za strateški razvoj GZS in
• Nataša Florjančič, vodja sektorja za sistem, načrtovanje in spremljanje, Direktorat za razvojna sredstva Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Tjaša Dobnik, je na dogodku napovedala nove razpise za raziskovalno in inovacijsko dejavnost v letu 2026 ter izpostavila prihajajoči inovacijski vavčer za MSP.

Nataša Florjančič z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je predstavila načrtovane spremembe na področju skladov in poudarila poenostavitev razpisnih postopkov in združevanje povratnih ter nepovratnih finančnih instrumentov.

Katja Bučan je predstavila pobudo »Made in Slovenia«. Predstavnika bančnega sektorja pa sta izpostavila pomen individualnega pristopa do strank in zapolnjevanja vrzeli z novimi finančnimi produkti.

“Jasno sporočilo udeležencev panela je bilo, da je potrebno načrtovati prihodnost podjetja in v projekte vpeljati skladnost s politikami in strategijami, ter jih pripraviti na zalogo in ne šele takrat, ko so razpisi za sredstva že objavljeni. Ključno je grajenje znanja s področja prijav na razpise in spremljanje trenov, politik in strategij tako na nacionalni kot tudi evropski ravni, saj mora podjetje kljub zunanji strokovni pomoči levji delež prijave in poročanja o izvajanju projekta opraviti samo. Na panelu smo se dotaknili tudi vlaganja v podjetja s strani kluba Poslovnih angelov, ki je lahko ena izmed oblik pridobivanja sredstev za bliskovito rast podjetij. Predsednica kluba je povedala, da so najbolj perspektivna in angelom zanimiva področja tehnologije s področja hrane, biotehnologije, tehnologije medicine in zdravja in umetne inteligence.”

Dogodek se je zaključil z mrežnim delom, kjer so imeli udeleženci priložnost postaviti konkretna vprašanja in se neposredno povezati s panelisti, predstavniki Kemijskega inštituta, Fakultete za tehnologije polimerov, Centra za pravični prehod SAŠA, SPOT svetovanja Razvojne agencije SAŠA, SID banke ter drugimi strokovnjaki in institucijami, ki podjetjem nudijo podporo pri pripravi uspešnih prijav na razpise.

Udeleženci so bili z vsebino dogodka zelo zadovoljni in predlagali vzpostavitev baze podjetnikov, ki iščejo partnerstva.

Vir: Razvojna agencija SAŠA regije