VIDEO: Dan Šaleškega turizma 2024
Več videovsebin
Osrednja tema – Trajnostni razvoj in prenova trženjske znamke – je bila skladna z vsebino Dnevov slovenskega turizma, ki so potekali prejšnji teden v Laškem: ‘Turizem z načrtom – za gostoljubno in trajnostno prihodnost’.
Uvodoma so zbrane nagovorili filmski ustvarjalec Matej Vranič, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in podžupan Mestne občine Velenje Janez Melanšek. Sledile so predstavitve – Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline, je predstavila turizem Šaleške doline, Doris Urbančič Windisch z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je predstavila vizijo prihodnosti slovenskega turizma, Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije pa je izpostavila načela trajnostnega turizma.
“Šaleška dolina vsako leto dokazuje, da je turizem več kot gospodarska panoga – je srce skupnosti, most med ljudmi, kulturami in naravo. Kot ena najbolj gostoljubnih destinacij v Sloveniji s svojo edinstveno industrijsko dediščino ter raznoliko naravno in kulturno ponudbo navdušuje obiskovalce. Premogovništvo, energetika in usnjarstvo niso le del preteklosti, temveč so navdih za ustvarjanje avtentičnih turističnih doživetij, ki pripovedujejo zgodbo o identiteti doline. Skladno z nacionalno strategijo razvoja turizma, ki Slovenijo postavlja kot zeleno, butično destinacijo za zahtevnega gosta, smo v preteklem letu v Šaleški dolini dosegli številne uspehe. Osredotočamo se na trajnost, inovativnost in inkluzivnost ter krepimo lokalno skupnost. Skupaj z lokalnimi ponudniki – kmeti, obrtniki, gostinci in kulturnimi ustvarjalci – ustvarjamo celovita doživetja, ki odražajo pristnost naše doline,” je povedala Alenka Kikec.
Doris Urbančič Windisch je dejala, da je na Dnevu šaleškega turizma spoznala, kako srčno in predano Šaleška dolina razvija svojo turistično ponudbo. “Trajnostni projekti in inovativna doživetja, dokazujejo da destinacija spoštuje naravo in tradicijo, hkrati pa ponuja sodobna, inovativna doživetja. Na našem ministrstvu zasledujemo načelo partnerstva in soustvarjanja, saj verjamemo, da le s sodelovanjem in medsebojnim razumevanjem lahko dosežemo trajnosten in uspešen razvoj turizma. Naša prizadevanja so usmerjena v oblikovanje stabilnega in spodbudnega poslovnega okolja, ki omogoča nadaljnji razvoj turistično-gostinskega sektorja in krepi njegovo konkurenčnost na domačem in mednarodnem trgu.”
“Slovenski turizem v skladu s strategijo in ob skupnih prizadevanjih vseh deležnikov nadaljuje z zmerno rastjo, ki presega evropsko povprečje. Ob uspehih pa se srečujemo tudi z mnogimi izzivi – od potrebe po še tesnejšem dialogu z lokalnimi skupnostmi pri upravljanju destinacij, do pospeševanja digitalizacije in nujnih vlaganj v turistično infrastrukturo za dvig kakovosti. Vodilno vlogo na področju trajnosti bomo ohranili le z doslednim uresničevanjem zelene obljube na vsakem koraku, pri čemer je Zelena shema slovenskega turizma lahko odlično orodje za razvoj in implementacijo trajnostnih praks. Dan šaleškega turizma je priložnost, da okrepimo partnerstva ter delimo znanje in navdihujoče zgodbe. Le skupaj lahko gradimo gostoljubno, odgovorno in trajnostno Slovenijo, ki bo z uresničevanjem zelene vizije v ponos lokalnim skupnostim in navdih obiskovalcem z vsega sveta,” pa je dejala Marina Ferfolja.
V drugem delu dogodka je potekala delavnica za prenovo tržne znamke Šaleške doline, ki jo je vodila Neja Petek, direktorica agencije za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa: “Če želimo uspešno razvijati in tržiti turizem ter slediti ambicioznim ciljem, ki smo si jih zastavili, potrebujemo prepoznavno in privlačno skupno podobo. To vlogo mora odigrati destinacijska znamka Šaleške doline, ki je vodilna destinacija slovenskega turizma in s tem eden ključnih partnerjev Slovenske turistične organizacije. Znamko moramo zgraditi kot skupen družinski dežnik (umbrella brand) za vse naše identitete in pod-znamke. Najprej sta to Velenje in Šoštanj kot sosednji, a raznoliki destinaciji prihoda. Na uspešnih destinacijah vsi partnerji, od upravljalcev turizma do društev, od nastanitev do gostincev, od kulture do športa, krovno znamko vzamejo za svojo in jo uporabljajo. Skupaj premislimo kakšno skupno znamko si želimo. Le če bo zaživela med nami, bo uspešna tudi v komunikaciji navzven,” je povedala.
