Prestrukturiranje ob opuščanju premoga pomeni velike izzive za Velenje, zlasti v luči prehoda na trajnostne vire energije in zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida, je za STA opozoril vodja velenjske opozicijske SDS Simon Dobaj.
Dobaj: Zaskrbljeno pričakujemo novo ogrevalno obdobje
“Aktivno odzivanje je nujno za razvoj Velenja in celotne Šaleške doline. Župan je pri tem veliko obljubljal. Predvsem, da nikogar ne bodo puščali samega, da bodo ustvarili delovna mesta, zgradili stanovanja in začeli zeleni prehod, da bodo še naprej nudili sistemsko podporo podjetjem,” je naštel. Po njegovem mnenju župan ne sledi zavezi, da ne bodo nikogar puščali samega. Spomnil je na izjemno zvišanje stroškov ogrevanja lani pozimi. “Zaskrbljeno pričakujemo novo ogrevalno obdobje,” pravi Dobaj.
Dermol: “Razumljivo je, da vsak, ki se mu položnica dvigne za 10 ali več odstotkov, postane zaskrbljen.”
Župan Peter Dermol pravi, da višje cene ogrevanja niso bile krivda župana ali Komunalnega podjetja Velenje. “Ljudje so bili v preteklosti navajeni na zelo poceni toplotno energijo in razumljivo je, da vsak, ki se mu položnica dvigne za 10 ali več odstotkov, postane zaskrbljen,” je dejal za STA.
Da bi socialno ranljivim skupinam olajšala plačilo položnic za ogrevanje, je občina že lani uvedla nov energijski toplotni dodatek v višini 30 evrov na položnico. Letos so ta dodatek za ranljive skupine nadgradili s plačilom 40 odstotkov stroškov porabe toplotne energije iz daljinskega ogrevanja in za plin.
Vsem upravičencem, ki so dobili dodatek v kurilni sezoni 2024, bo ta pravica samodejno podaljšana do konca leta, je dejal Dermol. Če bo mestni svet potrdil predlog proračuna za 2025, pa bodo dodatek ohranili tudi v prihodnjem letu.
Ob tem je občina letos subvencionirala ceno toplote od januarja do aprila, komunalno podjetje pa je na podlagi nižje cene toplote iz Termoelektrarne Šoštanj znižalo variabilni del toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za gospodinjske odjemalce. Občanom sta med drugim na voljo tudi razpisa za subvencioniranje vgradnje termostatskih ventilov in za že odobrene spodbude eko sklada, je naštel župan.
Za prestrukturiranje še ni dovolj trdnih temeljev
Sicer pa je opozoril, da je prestrukturiranje Šaleške regije, ki mora do leta 2033 opustiti rabo premoga, “resnično velik izziv, ki bo zelo močno vplival na prihodnost regije”. “Proces se je začel, mi pa še vedno nimamo dovolj trdnih temeljev, da bi lahko izvajali to prestrukturiranje, predvsem z vidika sistemskih rešitev,” je nadaljeval.
Po njegovem prepričanju so potrebne določene zakonodajne spremembe, da bi bil proces prestrukturiranja pravičnejši. V procesu pa med drugim želi ohraniti zemljišča, ki so danes pod okriljem Teša in Premogovnika Velenje, da bi jih lahko v občini uporabili za strateški razvoj.
V prizadevanjih za prestrukturiranje so po Dermolovih besedah že pripravili projektno dokumentacijo za izgradnjo in prenovo t. i. stare elektrarne v center prihodnosti, pripravljena je tudi projektna dokumentacija za izgradnjo industrijsko-tehnološkega parka in novo poslovno cono v Pesju.
Tehnološki park je eden od pomembnejših projektov v sklopu prestrukturiranja. Občina želi v njem zadržati hitro rastoča tehnološka podjetja in privabiti nova. V novi poslovni coni Pesje-vzhod nameravajo medtem do septembra 2026 urediti okoli 1,8 hektarja zemljišč, na katerih bo prostor za do šest podjetij z okoljsko neobremenjujočo dejavnostjo.
V obstoječo poslovno cono Stara vas pa so privabili nove investitorje, ki bodo še letos začeli zagon proizvodnih obratov. Pripravljena je tudi projektna dokumentacija za prvo fazo prenove osmih kilometrov daljinskega ogrevanja, s katero bodo po županovih besedah izrazito znižali tudi izgube v toplovodnem omrežju.
Po Dermolovem mnenju se je v prvi polovici mandata v Velenju pokazalo, da znajo skrbeti za socialno varnost ljudi. Veliko so vlagali tudi v kakovost bivanja za različne generacije, je dejal. Občina je tako poskrbela za Urbani park, ki so si ga želeli mladi, ter prenovila tribune v rdeči dvorani. Starostniki pa so želeli oskrbovana stanovanja, ki jih je občina tudi zgradila, je naštel. Za prihodnje leto je napovedal začetek gradnje vsaj 400 novih neprofitnih stanovanj.
Dobaj po drugi strani meni, da sta Dermol in občinska uprava izgubila občutek za mejo med pristojnostmi ter nalogami občine, kot tudi strankarskim udejstvovanjem. To se po njegovih besedah vidi na ravni ožjih lokalnih skupnosti oz. pri participatornem proračunu, v katerega da vključujejo predvsem predloge velenjske SD, ki ji predseduje Dermol. Ta odgovarja, da v občini participatorni proračun izvajajo tako, da se srečujejo s predsedniki in sveti krajevnih skupnosti ter mestnih četrti dvakrat letno, predvsem v času priprave proračuna in skušajo prisluhniti predlogom.
“V zadnjih dveh mesecih je občinska uprava obiskala vsako krajevno skupnost in mestno četrt, kjer smo prisluhnili pobudam z vseh področij in jih vključili v oblikovanje proračuna za naslednje leto. Tako že vsa leta zagotavljamo, da proračun odraža dejanske potrebe in interese vseh občanov,” je zatrdil župan.
Logično se mu zdi, da se njegove politične usmeritve in usmeritve SD, ki ima največjo svetniško skupino, odražajo v njihovem delu, a vedno s poudarkom na usklajevanju prioritet občanov in skladno s pristojnostmi, pravi. Ključne strateške odločitve v mestnem svetu so sprejete soglasno, je poudaril, kar po njegovem prepričanju dokazuje, da delujejo v širšem konsenzu in presežejo strankarske delitve, ko gre za dobrobit občine.
Velenjski župan sicer ocenjuje, da je občina v zelo dobri kondiciji; letošnji proračun v višini okoli 77 milijonov evrov je rekorden, prihodnje leto pa bo še za približno 15 milijonov evrov višji.
Lili Pušnik/STA
