Evropski parlament je danes s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je bila slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS).
Tomc je po sprejetju resolucije sporočila, da je šlo za “glasovanje o resnici in dostojanstvu, ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše”.
Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč.
Slovenske oblasti poziva, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, vsebuje pa tudi poziv k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter izraža mnenje, da bi se morali z državnim dnem spomina v Sloveniji spomniti na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma.
Nastala je na podlagi peticije, ki je bila v Evropski parlament vložena predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tega je tik pred iztekom mandata z odlokom razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.
Pred glasovanjem o resoluciji so evropski poslanci danes s 352 glasovi proti 278 ob 21 vzdržanih zavrnili preložitev glasovanja na predlog skupine S&D.
Preložitev so podprli vsi poslanci Levice in Zelenih, skoraj vsi poslanci S&D in liberalcev (Renew) ter velika večina nepovezanih poslancev.
Proti pa so bili vsi poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja Tomc, pa tudi velika večina poslancev skrajno desnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in Evrope suverenih narodov (ESN).
Španska evroposlanka Sandra Gomez Lopez (S&D) je predlog za preložitev glasovanja utemeljila s trditvijo, da resolucija dejansko ni nastala na podlagi pobude državljanov EU, temveč je šlo za čisto politično pobudo. Izpostavila je tudi, da kriminalizira borce proti fašizmu in nacizmu, morebitne naciste in kolaborante pa predstavlja kot žrtve, kar po njenem mnenju pomeni “žalitev skupnih evropskih vrednot”.
Opozorila je na potvarjanje zgodovinskih dejstev, kar so levosredinske in liberalne skupine v Evropskem parlamentu izpostavljale že ob oblikovanju resolucije. Njen predlog je pristojni odbor potrdil 24. junija.
Takšna resolucija z enotno podporo desnosredinske skupine EPP po besedah Gomez Lopez pomeni tudi odkrito priznanje sodelovanja s skrajno desnico.
Švedski evroposlanec Tomas Tobe (EPP) je na drugi strani v izjavi pred glasovanjem poudaril, da pri nasprotovanju resoluciji ne gre za zgodovinska dejstva, temveč “izbiro strankarske pripadnosti namesto spoštovanja žrtev komunizma v Sloveniji”. Ob tem je namenil kritiko liberalcem (Renew) in slovenski vladi.
Tudi Tomc je bila v sporočilu za javnost po glasovanju kritična do levosredinskih političnih skupin, ki po njenih besedah “politizirajo dostojen pokop žrtev komunizma in zagovarjajo dvojne standarde za tiste, ki so zagrešili zločine”.
Vir: STA
