Premogovnik Velenje je zaradi Odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji tradicionalno prireditev Skok čez kožo, na kateri se vsako leto zbere več tisoč ljudi, prestavil na jesenski čas. Kljub temu bodo 3. julij – dan rudarjev zaznamovali s kanonado in budnicami rudarske godbe.
Letos v Premogovniku Velenje zaznamujejo kar nekaj okroglih jubilejev. Aprila je Premogovnik praznoval 145 let delovanja, letošnje leto pa zaznamuje tudi 60. Skok čez kožo, ki so ga želeli še posebej slovesno obeležiti, vendar jim je račune nekoliko prekrižala epidemija, zato so prireditev prestavili na jesen. Tudi srečanje delovnih jubilantov in jubilantov Rudarske reševalne službe, ki so ga običajno organizirali na praznik rudarjev, bo predvidoma jeseni.
Kljub temu bo v petek, 3. julija 2020, ob 6. uri zjutraj z Velenjskega gradu zadonela kanonada, v praznično jutro pa nas bodo pospremile budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na različnih lokacijah. V Velenju in Šoštanju bodo postavili tudi t. i. cimpre, to so leseni podboji, ki simbolizirajo rov. Postavljeni bodo na Titovem trgu in v Sončnem parku, v Šoštanju pa na enem od osrednjih trgov. Prebivalci se bodo lahko fotografirali ob njih in tako bosta tudi obe mesti začutili utrip tradicije premogovništva v Šaleški dolini.
V Premogovniku Velenje so ob tem zapisali: "Dan rudarjev je za vse nas, ki smo z rudarstvom tako ali drugače povezani, eden največjih praznikov v letu. Rudarjenje je imelo globok vpliv na značaj in navade, požrtvovalnost in nesebično tovarištvo ter neomajna vera v rudarsko slogo pa so skozi stoletja med rudarji izoblikovali posebno vez. Ustvarila se je skupnost s svojimi simboli, pravom, nošo, humorjem, načinom izražanja ter navadami in običaji, kamor spada tudi poseben običaj sprejemanja novincev v rudarski stan, znan kot »skok čez kožo«. Slavnostni sprejem v rudarski stan doživijo novinci na slovenski rudarski praznik 3. julija, ki ga rudarji praznujemo v spomin na petdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934. V Velenju smo prvi takšni sprejem pripravili leta 1961, ko je šolanje končala prva generacija dijakov v Industrijski rudarski šoli. Prireditev vodi vodja ceremoniala, novince pa na njihovi poti spremljajo starešine in botri, ki za zgled novincem tudi prvi opravijo skok, kasneje pa so jim v oporo pri uvajanju v poklic in pri drugih življenjskih stiskah. Novinci stopijo na sod, pred katerim dva starejša člana držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, izpijejo vrček piva ter skočijo čez kožo k svojemu botru. Ko vsi opravijo skok, sledi še skupna zdravica z vodjo ceremoniala, ki se zaključi z znamenitim: Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!"
