Pred očmi protestnikov zatrt tudi temeljni akt varovanja narave

Okoljski aktivist Rok Rozman opozarja: "To pomeni konec slovenske narave". Foto (naslovnica): Borut Krajnc, Mladina.si

Novi proti-koronski zakon je praktično izbrisal nevladne organizacije in obrambo okolja iz gradbenih postopkov. Včeraj, 12. maja 2020, pa se je enako zgodilo tudi s temeljnim aktom varovanja narave v Sloveniji - Zakonu o ohranjanju narave (ZON).

Zaradi sprejetega amandmaja na včerajšnji seji pristojnega parlamentarnega odbora, je status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo okoli 90 odstotkov sedanjih imetnikov. To pomeni, da jih je od sedanjih 47 nevladnih organizacij s statusom varstva narave, takšen status obdržalo le še štiri. Status je izgubila tudi najstarejša naravovarstvena organizacija pri nas, Ribiška zveza Slovenije, ki bo prihodnje leto praznovala 140 let delovanja.

Foto: FB Primož Siter
 
Pred državnim zborom se je včeraj popoldne zbralo nekaj sto protestnikov, ki nasprotujejo omejevanju sodelovanja nevladnih organizacij v pravnih in sodnih postopkih. Ti so pred protestom sprožili še akcijo "Toča e-sporočil poslancem", pri čemer je šlo za gibanje Balkan River Defence, ki je pozivalo javnost, naj poslance tudi na ta način skušajo prepričati k zavrnitvi amandmaja. Kljub temu se je glasovanje koalicijskih poslancev izšlo z rezultatom 12 : 7 za sprejetje omenjenega amandmaja. Ta je bil zamisel stranke SNS, ki ga je podprl SDS-ov Minister za okolje RS Andrej Vizjak.
 
"Janšev glasovalni valjar se zahvaljuje naravi za sodelovanje. Amandma, ki kaže sredinec nevladnikom in aktivistom, je neslavno sprejet. Še ena zmaga kapitalsko-politične sprege nad demokracijo." je na socialnih omrežjih zapisal Primož Siter, slovenski radijski voditelj, glasbenik, aktivist in politik.
 

"To je konec slovenske narave"

Rok Rozman, okoljski aktivist. Foto: RTV SLO

"S tem so izrinili 90 procentov nevladnih organizacij, ki dejansko ščitijo naravo. Med njimi so res velike organizacije, npr. Društvo za opazovanje ptic, Ribiška zveza Slovenije, kot tudi manjše, ki so celo še bolj pomembne pri ohranjanju narave v Sloveniji," je v intervjuju za RTV SLO povedal Rok Rozman, okoljski aktivist (Balkan river defence).

"Politika napenja moči, mi pa bomo napeli možgane. Mislim, da jih bomo nekako že ujeli. Pojavljajo se tudi ideje, da bi se več organizacij združilo v eno," je nadaljeval.

Na očitke, da nevladne organizacije pogosto izsiljujejo investitorje, je odgovoril slednje: "Manjše nevladne organizacije, ki jih sam poznam, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini, zastopajo ljudje, ki so tako strastni do narave, da jih je že samo spoznati neverjetna izkušnja. Takšni ljudje ne izsiljujejo nikogar za nič. Zdi se mi žaljivo, da gospodarska zbornica in politiki, zbadajo s takšnimi očitki ljudi, ki jim denar ne predstavlja prav ničesar."

Po vprašanju, "Kdo v tem primeru profitira?", je odgovoril: "S temi spremembami bo največ pridobil naš Minister za okolje, ki bo končno lahko izpeljal svoj osebni projekt Mokrice, pri čemer ga v bistvu ni ustavila ena majhna nevladna organizacija, ampak ga je ta le postavila pred sodišče, ki pa je potem odločilo, da so postopki bili napačni."

"Poudarjam, da bo te spremembe težko izriniti iz zakona, saj bodo pritiski kapitala na tistega, ki prihaja na oblast po trenutni Vladi, po mojem mnenju preveliki. Mislim, da so s tem dregnili v osje gnezdo," je zaključil Rok Rozman, okoljski aktivist.

Komentiraj