Ob vseslovenski akciji Beremo skupaj vas velenjski muzealci vabijo k skupnemu branju zapisa o "enojčkih", naselju enodružinskih hiš v Velenju, ki je bil oz. je še vedno dom marsikateri velenjski družini. Tekst je nastal izpod peresa gospoda Jožeta Meha.

Avtorjev uvod:

V velenjskih »enojčkih« živim od začetka, naša družina se je iz bloka pri Tržnici priselila v pozni jeseni 1956. Ob starših smo bili še štirje otroci. Zdaj mineva od tedaj že 63 let in zdelo se mi prav, da bi ostal kakšen zapis o tem naselju, ki je bil ob nastanku vendarle nekaj posebnega. Na eni strani s tem, da je šlo za enodružinske najemne hiše, na drugi s svojo urejenosti in ne nazadnje s tem, da je bila struktura stanovalcev precej raznolika, čeprav je, seveda, šlo predvsem za zaposlene na RLV. Seveda: Naselje Jezero oz. »enojčki«, kot smo ga popularno imenovali, je gradil Rudnik lignita Velenje. 

V teh 63 letih se je marsikaj spremenilo in gotovo je kaj tudi vredno spomina. Pri zbiranju podatkov sem imel kar precej težav. Še največ podatkov in stare fotografije sem dobil pri prijaznih sodelavcih Muzeja Velenje (Damijan Kljajič; Milena Slatinjek), nekaj malega v Pokrajinskem arhivu Celje. Večina podatkov v zapisu ne sloni na dokumentih in pisnih virih, temveč na mojem spominu, ki je prav gotovo tudi pomanjkljiv. Kopije arhitekturnih risb treh tipov hiš sem dobil pri treh sosedih. Pri pregledu podatkov, ki so mi služili za pripravo poglavja »Stanovalci, družine« sta mi pomagala Peter Tratnik in Mija Čuljak, kar nekaj zanimivih informacij pa sem dobil še pri drugih sosedih. Vsem prav lepa hvala.
—

»Enojčki« oz. naselje Jezero

Kako so nastali »enojčki«

»Enojčki« so naselje 30 hiš nad Šaleškim jezerom, ki ga je gradil Rudnik lignita Velenje (RLV) za svoje zaposlene v letih 1954 do 1956. Izgradnja naselja je bila rezultat vizije vodstva rudnika, v največji meri direktorja Nestla Žganka, da morajo rudarji in zaposleni na rudniku živeti v sodobnih stanovanjih in v lepem, urejenem okolju. Enostanovanjske hiše so bile pravzaprav najemna stanovanja, za katere so stanovalci plačevali stanarino. Šele kasneje so se na RLV odločili, da te hiše odprodajo.

Ideja, da podjetje gradi stanovanja, hiše za svoje zaposlene seveda ni bila novost. Že desetletja prej so sodobne industrijske družbe v razvitem delu Evrope gradile stanovanja za zaposlene, tudi zato, da bi zaposlene bolj navezale na podjetje, zavezale za predano delo in jih razbremenile dobršnega dela skrbi v zvezi s stanovanjem, zagotavljanjem normalnih pogojev za življenje družine. V glavnem so gradili večstanovanjske zgradbe in vrstne hiše. Nekaj večstanovanjskih hiš je velenjski premogovnik, za vodstvene delavce, zgradil že pred II. svet. vojno v Pesju.

…

Celoten zapis si lahko preberete s klikom TUKAJ.