Tragičen začetek nabiralne sezone: Marca dve smrti zaradi jesenskega podleska
Kronika

Tragičen začetek nabiralne sezone: Marca dve smrti zaradi jesenskega podleska

T.R.
Posodobljeno: 1. april 2026, 13:06

Letošnja pomlad je bila tragična za moškega in žensko, ki sta namesto čemaža oziroma divjega pora zaužila strupeno divjo rastlino - jesenski podlesek. Gre za prva smrtna primera po letu 2018.

Marca sta zaradi zastrupitve z jesenskim podlaskom umrla moški in ženska. Kot je v izjavi za medije pojasnil dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana, je moški, 70-letnik z Dolenjske, jesenski podlesek pomešal s čemažem, 60-letna ženska s Štajerske pa z divjim porom. Strupeno rastlino sta oba zaužila pripravljeno v solati. Po obroku so se pojavile prebavne težave, že drugi dan po zastrupitvi pa sta umrla.

Od leta 2000 so po besedah Brvarja obravnavali več kot 40 primerov zastrupitve z jesenskim podlaskom. Vključno z letošnjima primeroma umrlo šest ljudi. To pomeni skoraj 15-odstotno smrtnost, je izpostavil.

Pojasnil je, da se zastrupitev najprej pokaže s prebavnimi težavami, do 12 ur po obroku. Običajno gre za slabost, bruhanje, hudo drisko in bolečino v trebuhu. Sledi odpoved organov. Če bolnik prvo fazo preživi, pa lahko umre tudi zaradi hude okužbe ob zavrtju kostnega mozga.

Ljudje morajo ob pojavu prebavnih težav po zaužitju divjih rastlin zaradi možne zastrupitve z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico čim hitreje poiskati urgentno zdravniško pomoč in s seboj prinesti ostanke zaužite rastline, kar lahko pomaga pri identifikaciji rastline in pri zdravljenju.

Prostistrupa ni, je še poudaril Brvar in ob tem znova opozoril na previdnost.

"Pri nabiranju je potrebna izjemna previdnost, naj nas ne zavedejo obsežni sestoji, ne žanjimo rastlin vsepovprek. Odtrgajmo vsak list posebej, da se nam med nabrane rastline ne prikrade kakšna strupena, ki uspeva na istem rastišču in je čemažu podobna. Najpogosteje prihaja do kontaminacije nabranih listov čemaža ali zamenjave z jesenskim podleskom, lahko pa tudi s šmarnico in belo čmeriko," opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

"Ključne razlike med podleskom in čemažem so sledeče: list čemaža ima dobro vidno stebelce, mladi listi krajše, starejši do deset centimetrov dolgo, vendar dobro razvito, listi podleska pa izraščajo iz čebulice tako, da ovijajo drug drugega in nimajo stebla, tudi listne žile so v primerjavi s čemaževimi bistveno bolj izražene in listi bolj robustni, debelejši. Pri šmarnici so največja podobnost s čemažem listi, ki pa so pri šmarnici mnogo trši in rastejo v parih, med tem ko so cvetovi popolnoma drugačni in imajo poseben in izrazit vonj, ki ga vsi dobro poznamo. Ker se zastrupitve zaradi zamenjav ali onesnaženj s spomladanskim podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih omenjenih rastlin, končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju izjemnega pomena. Če čemaža ne poznamo, je pomembno, da za to poskrbimo in se o rastlini izobrazimo z obiskom botaničnega vrta, knjig ali za to prosimo poznavalca rastlin," še dodajajo.

Kategorije Kronika
Ključne besede smrt zastrupitev zdravje previdno jesenski podlesek čemaž divji por

Sorodno

Več iz kategorije Kronika

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...