VIDEO: Izjava za medije dr. Tomaža Štoklja, generalnega direktorja HSE
Več videovsebin
Izjava za medije dr. Tomaža Štoklja, generalnega direktorja HSE
mag. Marko Mavec, generalni direktor PV
Župan MOV Peter Dermol po izredni seji
Župan Šoštanja Boris Goličnik po izredni seji
Trije ministri – mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj – več državnih sekretarjev, vodilni iz podjetij Holding Slovenske elektrarne, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, predstavniki sindikatov ter sveta delavcev Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj ter nekateri drugi gostje so se včeraj udeležili izredne seje občinskih svetov Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, ki je bila sklicana zaradi nedavno razkritih načrtov države (interventnega zakona) glede prihodnjega delovanja energetskih družb v Šaleški dolini.
Termoelektrarna Šoštanj naj bi se namreč s 1. januarjem 2025 preoblikovala v javno službo, saj ji Holding Slovenske elektrarne ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene proizvodnje električne energije. V ta namen bo oktobra oz. novembra sprejet tudi interventni zakon, je medijem povedal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. HSE bi lahko prihodnje leto Tešu in Premogovniku Velenje plačeval samo tržno ceno električne energije, kar pa obema energetskima družbama ne bi zadoščalo za pokritje stroškov v višini od 150 do 200 milijonov evrov letno, je pojasnil.
Kot je dodal, bi to predstavljalo nedovoljeno državno pomoč s strani HSE, zato takšen način financiranja Teša po 1. januarju prihodnje leto ne bo več mogoč. Trenutna razlika med tržno ceno nakupa emisijskih kuponovin električno energijo je po njegovih besedah minimalna, projekcije pa kažejo, da bo leta 2028 cena kuponov višja od tržne cene elektrike.
Zaradi načrtovanih sprememb pri proizvodnji električne energije v Tešu se načrtuje optimizacija proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. To pomeni, da bi sredi prihodnjega leta šla jama Pesje, kjer je premog nižje kakovosti, v zapiranje.
Minister Kumer: Interventni zakon bo premostitev, da sploh pridemo do pravičnega prehoda
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je na izredni seji poudaril, da so do predlaganih rešitev prišli po več mesecih in večkratnem preverjanju vseh dejstev in številk ter da gre pri tem predvsem za finančni problem. “Interventni zakon bo premostitev, da sploh pridemo do pravičnega prehoda,” je dejal minister in priznal, da 3. septembra niso imeli napisanega še nobenega člena zakona, zdaj jih imajo nekaj.
“Treba je delati hitro in učinkovito,” je dejal. Zakon predvideva tudi nekaj podzakonskih aktov, “vse se mora pa zgoditi do decembra”, je dejal minister. Zagotovil je, da ko bo osnutek zakona zrel, bodo predstavniki lokalnih skupnosti in delavcev imeli možnost presojati vsebino. A če se zakon ne bo sprejel pravočasno, bo po njegovih besedah prepozno.
Interventni zakon je vsebinsko potreben tudi za to, da pridejo do drugih dveh zakonov, to je zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ter da zagotovijo stabilno financiranje, zaposlitve in ogrevanje za Šaleško dolino, je še dejal minister Kumer.
Minister Jevšek: Zakon o prestrukturiranju bo pripravljen 10. decembra
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da se je prestrukturiranje Šaleške regije že začelo in se ne bo začelo šele z zakonom o prestrukturiranju, ki ga pripravljajo. Na mizi bo pripravljen 10. decembra, je dejal. “Pravičen prehod in prehod na zeleno je nujen, kako ga bomo izpeljali, pa je odvisno od nas skupaj,” je še dejal minister Jevšek. Ob tem je nanizal številke o zagotovljenih in predvidenih sredstvih za projekte prestrukturiranja.
Za pripravo zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pa je pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot je zbranim na izredni seji povedal državni sekretar na tem ministrstvu, Miran Gajšek, je premogovnik izhodišča za zakon že pripravil in jih julija letos ažuriral. Ministrstvo ima že nekaj časa pripravljen osnutek zakona in ga je poslal v medresorsko usklajevanje. Med drugim imajo v roku enega tedna tudi usklajevalni sestanek s premogovnikom in Tešem.
Minister Han: Popravnega izpita ni
Popravnega izpita v tej dolini ne bomo imeli več, pa je opozoril gospodarski minister Matjaž Han. Interventni zakon mora po njegovih besedah biti napisan hitro, medtem ko mora biti zakon o prestrukturiranju regije predvsem usklajen s potrebami in idejami regije.
Dermol: To ni pravičen prehod
Omenjati stečaje Teša in Premogovnika Velenje je bilo nepotrebno ustrahovanje, napovedan zmanjšani izkop premoga pa bo vplival na cene premoga, pa je med drugim opozoril Dermol. “Bojim se, da bo cena premoga podivjala in posledično bo breme na vseh, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje. To ni pravičen prehod! Zato je pomembno, da bosta sprejeta zakona to preprečevala, da ne bomo v Šaleški dolini talci zapiranja Premogovnika Velenje,” je dejal Dermol. Trenutno interventnega zakona ne podpira, je pa poudaril, da se bo pustil prepričati v nasprotno, vendar pričakuje, da bo usklajen z lokalnimi deležniki in da bo – skupaj s preostalima dvema zakonoma (o prestrukturiranju in zapiranju PV), ki morata biti sprejeta čim prej – zasledoval cilje pravičnega prehoda.
Goličnik: S te funkcije bom odstopil, če bo šlo v smer, ki ni pravična
Goličnik: “Glede na situacijo me vsaj malo veseli prisotnost odločevalcev, ministrov … To mi daje občutek, da pa le nismo tako malo pomembni v tej naši Šaleški dolini,” je uvodoma dejal župan Šoštanja Boris Goličnik. “Danes sem tukaj ne samo kot župan, ampak še vedno v funkciji državnega koordinatorja za pravični prehod. Ta beseda mi veliko pomeni,” je nadaljeval in dodal, da bo s te funkcije odstopil, če bodo zadeve šle v smer, ki ni pravična.”
Situacija je pripeljala tudi do stisk zaposlenih v obeh podjetjih (Teš in PV), sta izpostavila predstavnika zaposlenih v premogovniku in Tešu.
Tudi večji del svetnikov in svetnic je izrazil številne dvome in morebitne posledice, ki jih lahko prinese interventni zakon.
Sveta sta izrazila predvsem zaskrbljenost glede učinkovitosti morebitnega interventnega zakona pri zagotavljanju izvedbe pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja regije, socialne varnosti ter nemotene oskrbe s toplotno energijo do uvedbe nadomestnih virov.
Od vlade zahtevajo, da bo sprejeta Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda dosledno spoštovana. Kot je zapisano v sklepu, sveta menita tudi, da so v letih od sprejema strategije (od leta 2022) z večkratnim dvigom cene
toplotne energije s strani TEŠ in nenadno odločitvijo o morebitni izločitvi PV in TEŠ, kar je v nasprotju s sprejeto Nacionalno strategijo in krši temeljna načela pravičnega prehoda.
Svetniki so znova poudarili tudi, da lahko izvedbo prestrukturiranja regije v skladu z načeli pravičnega
prehoda zagotavljata samo Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakona morata biti usklajena z lokalnimi deležniki in omogočiti socialno varnost vseh zaposlenih, ki so posredno ali neposredno povezani s pridobivanjem premoga.
Sveta tako zahtevata, da bosta vsaj sočasno z morebitnim interventnim zakonom sprejeta omenjena nujno potrebna zakona.