Pri oceni, ali je upokojitev ugodnejša v tekočem ali v naslednjem letu, primerjajo uskladitev pokojnin v tekočem letu z rastjo povprečne neto plače v tekočem letu. Redna uskladitev pokojnin je bila letos 8,8-odstotna, podatek o porastu plač v letošnjem letu pa bo dokončno sicer znan 15. februarja 2025. A že na podlagi porasta neto plač v prvih sedmih mesecih, ki je znašal 4,1 odstotka, je mogoče ugotoviti, da bo rast neto plač precej nižja od uskladitve pokojnin, so izpostavili.

Formula za izračun, ali se je bolj ugodno upokojiti konec tekočega ali v začetku naslednjega leta, je v zadnjih dveh letih torej razlika med višino uskladitve pokojnin in rastjo povprečne neto plače. Odmerni odstotek je namreč v zadnjih dveh letih za oba spola enak.

Ko pa se je odmerni odstotek za moške v letih od leta 2020 do 2023 dvigoval, je bilo treba pri moških, upokojenih po pokojninskem zakonu iz leta 2012, upoštevati tudi ta vpliv. Tako je bilo kakšno leto za ženske ugodneje, da se upokojijo konec tekočega leta, za moške pa, da se upokojijo v naslednjem letu. Pa tudi za tiste, ki so se upokojili po pogojih iz pokojninskega zakona iz leta 1999, ni bilo enako.

Na zavodu predvidevajo, da bo upokojitev v letu 2024 ugodnejša kot v letu 2025 najmanj za tri odstotke, realno pa za dobre štiri odstotke. Pri tem so za primerjavo spomnili, da je pri izpolnjevanju upokojitvenega pogoja 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ter odložitvi starostne upokojitve eno leto odložene upokojitve vredno tri odstotke.

Opozorili pa so na izjeme, za katere bo upokojitev ugodnejša v letu 2025, in ne v letu 2024. Gre za nekatere zavarovance, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, in sicer 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri znižanju starosti za pridobitev 40 odstotkov starostne pokojnine pa so uveljavljali otroke.

Ostali so vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in prejemajo 40 ali 20 odstotkov starostne pokojnine. V letu 2025 bodo izpolnili starost 60 let, kar pomeni, da ob upokojitvi ne bodo uveljavljali otrok pri znižanju starosti, ampak pri dvigu odmernega odstotka.

Pri takih zavarovancih je torej izračun, kdaj se jim bolj splača oditi v pokoj, odvisen od dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, ki presega že dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in od števila otrok, ki jih bo zavarovanec uveljavljal pri višanju odmernega odstotka.

Vir: STA