Search

Zdravniške organizacije: Razlogi za nedopustno dolge čakalne dobe tudi pomanjkanje zdravnikov in neustrezno financiranje

Med vodilne vzroke za nedopustno dolge čakalne dobe v zdravstvu sodijo pomanjkanje zdravnikov, zlasti družinskih, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev, so na novinarski konferenci poudarili predstavniki treh zdravniških organizacij. Opozorili so tudi, da je cena nekaterih storitev postavljena prenizko.
FOTO: pixabay

Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je med razlogi za nedopustne čakalne dobe v zdravstvu izpostavil še pomanjkanje medicinskih sester, pa tudi družinskih zdravnikov, ki so preobremenjeni. “Upam si trditi, da so številne nepotrebne napotitve pravzaprav rezultat tega, da zdravniki na primarni ravni nimajo dovolj časa, da bi postavili diagnozo,” je opozorila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Čeprav se je skupno število zdravnikov v zadnjem času postopno povečevalo, Slovenija po razmerju med zdravniki in številom prebivalcev še vedno zaostaja za povprečjem EU, je pojasnila. Med razlogi za povečane potrebe po zdravnikih je izpostavila daljšanje življenjske dobe in razvoj medicine z novimi postopki zdravljenja, ki so na voljo bolnikom. Po oceni, ki jo je izpostavila, v Sloveniji primanjkuje okoli 1300 zdravnikov.

Pozvala je k skrajni previdnosti pri povečevanju števila razpisnih mest na medicinskih fakultetah. Povečevanje je po njenih besedah mogoče, vendar postopno in ob dobro izobraženih profesorjih. Glede “uvoza” tujih zdravnikov pa je dejala, da se je v zadnjem času število tujih zdravnikov, ki se vpišejo v zdravniško zbornico, nekoliko povečalo. Kot razlog je navedla izredne napore direktorjev zdravstvenih domov in županov, da pritegnejo zlasti zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije. Se pa tam razmere za zdravnike izboljšujejo, zato Slovenija zanje ni več privlačna, je poudarila Beović.

“Presenetljiv je tudi uspeh tujih diplomantov na strokovnem izpitu v Sloveniji. V zadnjem času je uspešno opravilo ta izpit samo 61 odstotkov tujih diplomantov, medtem ko je to ta delež za slovenske diplomante 95 odstotkov,” je pojasnila.

Med razlogi za podaljševanje čakalnih vrst je Poredoš izpostavil tudi, da je košarica zdravstvenih storitev, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), glede na razpoložljiva sredstva preobilna. “Zato zavarovalnica razpisuje zdravstvene programe v omejenem obsegu in so tisti, ki jih presegajo, včasih šikanirani kot zgubarji,” je opozoril.

Poleg tega ZZZS po Poredoševih besedah cene zdravstvenih storitev določa na podlagi razpoložljivih sredstev in števila obljubljenih storitev, ne pa na osnovi realne ocene stroškov. Zato se nekatere zdravstvene ustanove izogibajo “dragih” pacientov, ki nato po nepotrebnem končajo v terciarnih ustanovah.

Podobno je izpostavil tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Pojasnil je tudi, da so javni zdravstveni zavodi podvrženi zakonu o javnih zavodih, koncesionarji pa zakonu o gospodarskih družbah.

Predstavniki zdravniških organizacij so poudarili, da so čakalne dobe “nujno zlo”, ki ga poznajo povsod po svetu, problematične pa so nedopustno dolge čakalne dobe.

Predstojnik interne klinike ljubljanskega kliničnega centra Zlatko Fras je pojasnil, da so slovenski revmatologi pred leti ugotovili, da kljub dolgim čakalnim dobam slovenski bolniki do bioloških zdravil pridejo hitreje od številnih evropskih držav. Po drugi strani pa v čakalnih vrstah pogosto čakajo bolniki, ki neke zdravstvene storitve sploh ne potrebujejo. Zato je pozval k objavljanju podatkov, ki bodo čim bolj realno prikazovali dejansko stanje.

Da bi zmanjšali čakalne dobe, je treba zdravnikom omogočiti različne oblike dela, je prepričan Poredoš. Tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, je treba omogočiti, da v svojem prostem času opravljajo delo pri kateremkoli delodajalcu, saj se na ta način lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev, je poudaril.

“Mi sicer podpiramo, da zdravniki v svojem prostem času izvajajo dodatne storitve pri primarnem delodajalcu v okviru javnega sistema. Toda za to morajo biti ustrezno nagrajeni in imeti pogoje za izvajanje dejavnosti, pogoje, ki so primerljivi s tistimi pri koncesionarjih ali zasebnikih,” je dodal predsednik medicinske akademije.

Po njegovih besedah bi bila dostopnost v zdravstvu večja, če bi bili tudi koncesionarji obvezani sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu in zagotavljanju oskrbe urgentnih bolnikov.

Član Slovenske medicinske akademije in profesor na ljubljanski medicinski fakultete Aleš Blinc je opozoril, da predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno javni razpravi, ne bi vplivala na kapaciteto javnih zdravstvenih zavodov, ob tem bi verjetno zmanjšala kapacitete zasebnega zdravstva, ne bi pa vplivala na plačevanje zdravstvenih storitev.

Vir: STA

Dodaj odgovor

Več novic

Družba

Jutranji nadzor skrbnikov psov: poudarek na varnosti in odgovornosti

Skrb za varnost in dobro počutje vseh uporabnikov javnih površin je skupna odgovornost, ki zahteva sodelovanje in dosledno spoštovanje pravil. Prav zato so danes v zgodnjih jutranjih urah moči znova...
Gospodarstvo

Plavajoča sončna elektrarna Družmirje: V torek bo potekala 11. informacijska točka

Lani je bila vzpostavljena Informacijska točka o Plavajoči elektrarni Družmirje, ki deluje vsak tretji torek v mesecu. V torek, 20. maja 2025, bo med 15. in 17. uro v prostorih...
Družba

(VIDEO) V VDC SAŠA prede robotski kosmatinec: Aleš Musar uporabnikom podaril terapevtsko mačko

V VDC SAŠA so se včeraj razveselili novega družinskega člana - terapevtske (robotske) mačke, ki jo je uporabnikom podaril Aleš Musar, poslovnež in soprog predsednice RS....
Družba

(FOTO in VIDEO) Nova poletna sezona je tu: Skok v poletje na Velenjski plaži

Nova poletna sezona je tu! V poletje smo v Velenju skočili že včeraj - z novinarsko konferenco ob uradnem odprtju prenovljene Velenjske plaže in kresno nočjo, dogajanje ob (in na...

OBVESTILA

Obvestila

Previdno: Semafor pri OŠ Mihe Pintarja Toleda je v okvari

Pri OŠ Mihe Pintarja Toleda je v okvari semafor, sporočajo iz Mestne občine Velenje in prosijo za dodatno previdnost vseh udeležencev v prometu....
Obvestila

Jutri bo prekinjena dobava toplotne energije na območju Šoštanja

Komunalno podjetje Velenje obvešča vse končne uporabnike na območju Koroške ceste 15–54, Topolšice 214–216, Tekavčeve 12–14 in Ceste heroja Gašperja 15–17 v Šoštanju, da bo v sredo, 18. 6. 2025,...
Obvestila

Na državni cesti Velenje–Gornji Dolič delna zapora – pričenjajo se obnovitvena dela vozišča

Mestna občina Velenje obvešča, da bo od jutri dalje delno zaprta državna cesta Velenje–Gornji Dolič zaradi obnovitvenih del na vozišču...
Obvestila

Napoved čiščenja garažnih prostorov v garažni hiši Šoštanj

Komunalno podjetje Velenje obvešča uporabnike garažne hiše Šoštanj, da se v soboto, 14. junija, začne redno letno čiščenje garažnih prostorov....

Zadnje osmrtnice

Romana Smajlović

Kazimir Ružički

Martin Frigelj