Dogodek je bil zasnovan kot prostor za konkretne pogovore o razvoju gospodarstva, internacionalizaciji, inovacijah, evropskih razvojnih priložnostih ter pripravi regije na novo evropsko finančno perspektivo. Obenem je udeležencem ponudil možnost neposrednega mreženja in povezovanja z različnimi razvojnimi, finančnimi in investicijskimi partnerji.
Udeležence je uvodoma pozdravila direktorica Razvojne agencije SAŠA Biljana Škarja, ki je poudarila, da ima SAŠA regija bogato energetsko in industrijsko tradicijo, številna uspešna podjetja, podjetne posameznike ter veliko znanja, hkrati pa se sooča s pomembnim procesom gospodarskega prestrukturiranja po izstopu iz premoga. "Prihodnosti našega gospodarstva ne bodo oblikovali razvojni dokumenti, strategije in razpisi. Prihodnost boste oblikovali podjetniki s svojimi idejami, odločitvami, investicijami in pogumom za nove poslovne korake," je poudarila. Dodala je, da je naloga razvojnih institucij povezovanje znanja, informacij, finančnih virov in pravih ljudi ter ustvarjanje okolja, v katerem lahko nastajajo novi projekti, poslovna partnerstva in investicije.
Zbrane je nagovoril tudi Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je izpostavil pomen sodelovanja med gospodarstvom in podpornim okoljem ter potrebo po skupnem iskanju razvojnih priložnosti za regijo.
Kot gostitelj dogodka je udeležence pozdravil tudi Matej Pečovnik, župan Občine Nazarje. V svojem nagovoru je predstavil številne prednosti občine, njene izjemne naravne danosti in kakovostno življenjsko okolje. Poudaril je tudi močno podjetniško tradicijo območja ter pomemben prispevek lokalnih podjetij k gospodarskemu razvoju občine in širše SAŠA regije.
Dogodek je z motivacijskim nastopom »Eni vidijo ovire, jaz pa SAme ŠAnse SAŠA regije« odprl Rok Škrlep, ki je skozi humor, osebne izkušnje in optimističen pogled na razvoj predstavil sporočilo, da ima SAŠA regija kljub izzivom "same šanse" za uspešno prihodnost. Izpostavil je pomen poguma, sodelovanja in sposobnosti, da razvojne spremembe razumemo predvsem kot priložnost.
Foto: Razvojna agencija SAŠA regije
Prvi panel je bil namenjen razpravi o razvojnih usmeritvah države, regionalnem razvojnem načrtovanju in pripravi gospodarstva na novo finančno perspektivo Evropske unije.
Na panelu so sodelovali Ivan Meglič, državni sekretar Ministrstva za lokalno samoupravo, regionalni razvoj in kohezijo, Vladimir Pogač, predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, Bojana Kroflič, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinja, in Tanja Boček Ževart, direktorica SAŠA inkubatorja.
Ivan Meglič je poudaril, da želi država ustvarjati pogoje za nastanek novih in kakovostnejših delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljati ustrezne pogoje za razvoj podjetništva in industrije. Izpostavil je, da se zaključuje priprava državnega proračuna za leto 2027 ter da bo gospodarstvu do konca sedanjega programskega obdobja na voljo še več razvojnih spodbud in razpisov. Med drugim je napovedal nadaljnje ukrepe za podporo inovacijam, umetni inteligenci, podjetništvu, mikrokreditiranju, lokalnim podjetniškim pobudam in profesionalizaciji kadrov.
Bojana Kroflič je predstavila priprave na novo generacijo razvojnih dokumentov in regionalnih razvojnih programov. Poudarila je, da se Slovenija sooča z eno največjih sprememb v načinu programiranja evropskih sredstev doslej. Nov sistem bo temeljil na nacionalnih regionalnih partnerstvih, pri čemer bodo morale regije še jasneje opredeliti svoje razvojne potrebe in prioritete. Opozorila je, da časovni okvir za pripravo ključnih dokumentov izjemno kratek, vendar ima SAŠA regija dobre podlage, saj so številne razvojne aktivnosti in načrti nastajali že v preteklih letih. Po njenih besedah bo pomembno zagotoviti, da se v prihodnjih programih ne bodo upoštevali le veliki razvojni projekti, temveč tudi potrebe manjših občin in lokalnih skupnosti.
Vladimir Pogač je izpostavil, da ostajajo največja konkurenčna prednost regije znanje, tehnološka odličnost in močna industrijska tradicija. Po njegovem mnenju lahko SAŠA regija svoje prednosti še poveča, če tradicionalna industrijska znanja poveže s sodobnimi tehnološkimi trendi, kot so umetna inteligenca, avtomatizacija in digitalizacija. Posebno pozornost je namenil tudi vprašanju izobraževanja. Opozoril je, da se gospodarstvo spreminja hitreje, kot temu sledi šolski sistem. Po njegovem mnenju mora izobraževanje poleg znanja veliko več pozornosti namenjati uporabnosti, ustvarjalnosti, reševanju problemov in povezovanju z gospodarstvom. Poudaril je, da priložnosti zelene in digitalne preobrazbe ne smemo obravnavati kot ločenih procesov, temveč kot del enotne transformacije gospodarstva, katere cilj je večja konkurenčnost ob manjšem vplivu na okolje.
Direktorica SAŠA inkubatorja Tanja Boček Ževart je predstavila razvojne instrumente, s katerimi slovensko podporno okolje pomaga podjetnikom in startupom. Izpostavila je, da Slovenski podjetniški sklad podjetjem ponuja širok nabor spodbud, od zagonskih sredstev P2 do vavčerjev, kreditov, mentorstev in mednarodnih povezav.
Ob tem je poudarila, da številni podjetniki pogosto ne potrebujejo zgolj finančne pomoči, ampak predvsem strokovno podporo pri preverjanju poslovne ideje, raziskavi trga in oblikovanju poslovnega modela. Kot eno največjih razvojnih priložnosti vidi tesno povezovanje gospodarstva, raziskovalnih institucij, študentov in razvojnih ekip. Izpostavila je tudi nastajajoče projekte, kot sta Techub in Center prihodnosti, ter idejo vzpostavitve »doline zagonskih in hitrorastočih podjetij«, ki bi lahko postala eden nosilnih razvojnih projektov regije.
Čeprav se predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport zaradi drugih obveznosti dogodka niso mogli udeležiti, so organizatorjem posredovali pisne odgovore na vprašanja o prihodnjih razvojnih usmeritvah slovenskega gospodarstva in novi evropski finančni perspektivi. V njih so poudarili, da bo konkurenčnost slovenskih podjetij v prihodnjih letih temeljila predvsem na inovacijah, digitalizaciji in trajnostni preobrazbi poslovanja. Ključne bodo naložbe v avtomatizacijo, umetno inteligenco, raziskave in razvoj, energetsko učinkovitost ter razvoj izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Podjetjem svetujejo, naj se na novo finančno perspektivo začnejo pripravljati že danes, predvsem z oblikovanjem kakovostnih razvojnih projektov, vlaganjem v kompetence zaposlenih ter krepitvijo sodelovanja z raziskovalnimi organizacijami, univerzami in drugimi podjetji. Ministrstvo napoveduje, da bodo tudi prihodnje razvojne spodbude usmerjene v zeleni in digitalni prehod, tehnološki razvoj ter krepitev odpornosti gospodarstva.
Poseben del dogodka je bil namenjen pogovoru z dr. Draškom Veselinovičem, direktorjem Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) v Bruslju. Poudaril je, da se v Bruslju že intenzivno oblikuje novo finančno obdobje Evropske unije in da bodo prihodnja leta odločilna za položaj slovenskih regij v evropskem prostoru. Izpostavil je pomen neposrednega dostopa do centraliziranih evropskih razpisov, ki jih podjetja po njegovem mnenju še vedno premalo uporabljajo. Posebej je opozoril na Sklad za inovacije, enega največjih evropskih instrumentov za podporo industrijski preobrazbi in nizkoogljičnim tehnologijam. Po njegovih besedah imajo največje možnosti za uspeh projekti s področij čiste energije, vodikovih tehnologij, baterijskih sistemov, digitalizacije industrije, zmanjševanja emisij in naprednih proizvodnih procesov. Poudaril je tudi, da Evropska komisija pripravlja poseben poenostavljen instrument za mala in srednja podjetja, ki bi lahko bil zelo zanimiv prav za slovensko gospodarstvo.
Svetoval je, da podjetja ne čakajo na objavo razpisov, ampak začnejo projekte pripravljati že danes, graditi partnerstva in iskati strokovno podporo pri razvoju projektnih idej.
Drugi panel je odprl vprašanje, kako lahko SAŠA regija svoje znanje in kompetence bolje unovči na mednarodnih trgih.
Nataša Turk iz Gospodarske zbornice Slovenije je ocenila, da imajo podjetja iz regije izjemno močne inženirske kompetence, dolgo industrijsko tradicijo in vrhunsko tehnično znanje. Po njenem mnenju pa regijam pogosto primanjkuje samozavesti in zavedanja o lastni vrednosti pri nastopu na mednarodnih trgih. Opozorila je, da posamezno podjetje danes težko osvoji večje trge samo in da postaja povezovanje med podjetji eden ključnih pogojev za uspešno internacionalizacijo. Izpostavila je pomen skupnih nastopov na tujih trgih, sodelovanja v poslovnih mrežah in izkoriščanja različnih platform za povezovanje podjetij. Njeno sporočilo je bilo jasno: SAŠA regija ima znanje, ljudi, ambicije in fokus, zdaj pa mora svetu pokazati, kaj zna.
Jure Podkrižnik je uspeh svojega podjetja povezal z dolgoročnim razmišljanjem, neprestanim razvojem in vlaganji v ljudi. Po njegovem mnenju so bile tradicionalne slovenske prednosti, kot sta pridnost in poštenost ob ugodni ceni delovne sile, pomembna osnova nacionalne konkurenčnosti v preteklosti, vendar same po sebi ne bodo več zadostovale za prihodnje desetletje. Opozoril je, da Sloveniji danes primanjkuje predvsem podjetnosti, drznosti in sposobnosti povezovanja. Posebej je izpostavil, da je naša majhnost lahko velika prednost, če jo znamo izkoristiti. Namesto razdrobljenosti bi morali graditi skupne poslovne cone, skupne razvojne projekte in skupne podporne sisteme. Prihodnost vidi v ustvarjanju lastnih produktov in blagovnih znamk, ki bodo na globalnih trgih ustvarjali višjo dodano vrednost.
Marko Hozjan, direktor podjetja LynxCraft, je predstavil izkušnje podjetja, ki je za svojo rešitev prejelo zlato nacionalno priznanje GZS za inovacije. Poudaril je, da nagrade same po sebi investitorjev ne prepričajo. Te zanimajo predvsem rezultati, prodaja in tržni potencial. Po njegovem mnenju številna podjetja še vedno premalo pozornosti namenjajo prodaji, marketingu in resničnemu razumevanju potreb trga. Posebej odločno je spregovoril o umetni inteligenci in ocenil, da bo podjetje, ki je ne bo uporabljalo, v prihodnosti težko ostalo konkurenčno. Po njegovem mnenju umetna inteligenca ni več tehnologija prihodnosti, ampak osnovno poslovno orodje sedanjosti. Tisti, ki jo bodo pravočasno vključili v svoje procese, bodo pridobili pomembno konkurenčno prednost. Ob tem je opozoril tudi na pomen podjetniške kulture. »Podjetništvo je precej bolj zahtevno in neizprosno, kot pogosto izgleda navzven. Uspeh zahteva veliko dela, vztrajnosti in sposobnost hitrega prilagajanja,« je poudaril.
Posebno zanimanje je vzbudila predstavitev podjetja Domel in Razvojnega centra NELA, ki sta razvila visokozmogljiv elektromotor za dinamično krmiljenje navora v športnih vozilih. Predstavniki podjetja so poudarili, da gre za tehnološko izjemno zahteven razvojni projekt, ki dokazuje, da lahko slovenska podjetja konkurirajo največjim svetovnim igralcem. Ključ uspeha vidijo v sistematičnih vlaganjih v raziskave, razvoj in visoko usposobljene kadre. Po njihovem mnenju prihodnost evropske industrije ni v tekmovanju s ceno, ampak v tekmovanju z znanjem, inovacijami in kakovostjo. Posebej so poudarili, da stagnacija pomeni največjo nevarnost za razvoj podjetij ter da sta neprestana rast in inoviranje nujna za dolgoročno konkurenčnost.
Čeprav so se panelisti dotaknili številnih tem, od evropskih politik in regionalnega razvoja do umetne inteligence in globalnih trgov, je bilo mogoče iz razprav izluščiti nekaj skupnih sporočil.
SAŠA regija ima močno industrijsko osnovo, izkušena podjetja, inovativne posameznike in vedno bolj razvito podporno okolje. V prihodnjih letih bodo ključni predvsem povezovanje podjetij, institucij in razvojnih organizacij, hitrejše uvajanje novih tehnologij, več vlaganj v raziskave in razvoj, krepitev podjetniške kulture, samozavestnejši nastop na mednarodnih trgih, priprava ambicioznih projektov za evropske in nacionalne razpise.
Dogodek je tako potrdil, da ima SAŠA regija veliko razvojnih prednosti, vendar bo njihova dejanska vrednost odvisna predvsem od sposobnosti sodelovanja, skupnega nastopa in poguma za uresničevanje velikih idej.
Foto: Razvojna agencija SAŠA regije
