Odškodnine za avgustovske poplave so najvišji izplačani znesek za posamezen dogodek v Sloveniji doslej. Pred tem so bile najvišje odškodnine v višini 85 milijonov evrov izplačane za posledice neurja s točo, ki je divjalo nad Slovenijo 15. in 16. avgusta 2008.
“Kljub rekordnim izplačanim odškodninam zavarovalnic pa je bilo avgusta 2023 zaznati kar nekaj nezadovoljstva zavarovancev glede višine izplačanih odškodnin. Razlogi se skrivajo v veliki zavarovalni vrzeli, ki se kaže tako v nezavarovanosti kot v prenizkih zavarovalnih vsotah za primere poplav,” je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) navedla v poročilu leto dni po največjih poplavah v Sloveniji doslej, ki ga je danes objavila na svojih spletnih straneh.
Agencija pri tem izpostavlja, da je bil lanski dogodek ekstremen in ni šlo za “klasične” poplave, ko reka počasi prestopi bregove. Ker se je stanje poslabšalo zelo hitro, ni bilo mogoče izvesti nekaterih preventivnih ukrepov, kot so umik avtomobilov ali premičnin iz nižje ležečih prostorov v hiši, ki bi lahko v določeni meri zmanjšali škodo.
AZN je takoj po dogodku prek svoje spletne strani in ostalih aktivnosti zavarovance obveščala o postopkih prijave škod zavarovalnicam, oktobra je izdala brošuro za potrošnike s pojasnili v zvezi z zavarovanjem doma ter napotke, kako ravnati, če pride do naravne nesreče, v začetku letošnjega leta pa je z ekonomsko študijo ocenila zavarovalno vrzel na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami, je agencija povzela svoje aktivnosti.
Pri študiji je izhajala iz sklenjenih domskih zavarovanj slovenskih zavarovalnic ter podatkov državnega statističnega urada. Prek več metod je prišla do ocene, da se zavarovalna vrzel v Sloveniji giblje okoli 70 odstotkov pri poplavah in okoli 80 odstotkov pri potresu.
“Pozitivno pri tem je le dejstvo, da se delež gospodinjstev (lastnikov nepremičnin), ki svoje nepremičnine nimajo zavarovane, z leti zmanjšuje,” pravi AZN.
Ta delež je leta 2015 znašal nekaj več kot 25 odstotkov, leta 2018 okoli 22 odstotkov in leta 2022 nekaj manj kot 20 odstotkov.
Hkrati z oceno vrzeli je agencija začela tudi pregledovati splošne pogoje domskih zavarovanj z vidika enopomenskega oblikovanja, preglednosti, razčlenjenosti in razumljivosti ter preverjati, ali so zavarovalnice po poplavah avgusta lani pregledale zavarovalne produkte, ki krijejo škodo, povzročeno zaradi vremenskih ujm.
Agencija trenutno opravlja tudi razgovore z vsemi slovenskimi zavarovalnicami, ki ponujajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti naravnih nesreč, glede ukrepov in iskanja najbolj rešitev in modelov za zmanjševanje zavarovalne vrzeli v Sloveniji.
“Države se na različne načine lotevajo problematike naraščanja škod iz naslova naravnih nesreč, zato je treba najti rešitev, ki bo najprimernejša za Slovenijo,” pravi AZN in dodaja, da je treba še več energije posvetiti ozaveščanju javnosti, ena izmed možnosti pa je tudi vzpostavitev portala, na katerem bo vsakemu prebivalcu Slovenije hitro in enostavno dostopna informacija o tveganjih, ki ogrožajo njegovo nepremičnino.
Rešitve lahko predstavlja tudi subvencioniranje premije za domska zavarovanja za najranljivejše skupine prebivalstva ali upoštevanje premije kot davčne olajšave, predlaga agencija in pojasnjuje, da so v nekaterih državah tovrstna zavarovanja obvezna, drugod pa se država vplete v zavarovalniški trg prek svoje zavarovalnice ali pozavarovalnice.
Pogovore z zavarovalnicami o možnih rešitvah namerava AZN zaključiti pred letošnjo zavarovalniško konferenco, ki bo 5. septembra v Ljubljani, potekala pa bo pod naslovom Narava je izbrala vroče, temperatura narašča, ali je zavarovalništvo na prelomu?
Na konferenci bodo gostili strokovnjake in znanstvenike z različnih področij, ki bodo razpravljali o vplivih podnebnih sprememb na zavarovalniški trg, načinih za zmanjšanje zavarovalne vrzeli ter nujnosti iskanja učinkovitih rešitev za zaščito našega okolja in premoženja, pravijo v agenciji in napovedujejo, da bo AZN jeseni slovenskim zavarovalnicam in ministrstvu za finance predstavila možne ukrepe, ki bi pripeljali do zmanjšanja zavarovalne vrzeli.
Vir: STA
