“Leto 2024 je v Premogovniku Velenje (PV) in Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) potekalo v iskanju trajnostnih rešitev za nemoteno nadaljnje poslovanje obeh družb, pri čemer poslovodstvi PV in TEŠ tesno sodelujeta ter si prizadevata za pozitiven vpliv na zaposlene, regijo in njene prebivalce. Ta teden gre v parlamentarno glasovanje Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki se je po dobrem letu dni intenzivnega preučevanja različnih možnosti pokazal kot socialno, energetsko, ekonomsko, razvojno in okoljsko najboljša rešitev za obe družbi ter Šaleško dolino kot celoto,” piše v skupnem sporočilu za javnost, v katerem je poudarjeno, da omenjeni zakon omogoča nadaljnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in bo s tem pripomogel k večji zanesljivosti oskrbe slovenskih odjemalcev, še posebej v današnjih globalno nestabilnih razmerah. “Predvsem pa zagotavlja tudi vnaprejšnjo socialno varnost zaposlenih v šoštanjski termoelektrarni in velenjskem premogovniku, saj zaradi morebitnega sprejema zakona nihče od zaposlenih ne bo izgubil zaposlitve. Zato poslovodstvi obeh energetskih družb apelirata tako na poslance državnega zbora kot na državne svetnike, da zakon podprejo in omogočijo njegovo uveljavitev najkasneje do 31. 12. 2024.”
Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, namreč od 1. januarja 2025 ne bo smel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve, ki bi pokrila stroške poslovanja, bi TEŠ in PV morala sprožiti insolvenčne postopke. To bi imelo neposreden vpliv na zaposlene v obeh družbah, občanke in občane Šoštanja in Velenja ter celotno infrastrukturo in gospodarstvo v Savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v TEŠ-u. Odsotnost ustrezne rešitve za nadaljnje nemoteno poslovanje TEŠ in PV, ki jo predstavlja Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, bi privedla do motenj v oskrbi s toplotno energijo, ki jo trenutno uporablja približno 35.000 porabnikov, kar bi imelo za regijo nepopravljive socialne in gospodarske posledice, še pojasnjujejo.
Kot dodajajo, si tako v Premogovniku Velenje kot Termoelektrarni Šoštanj za svoje zaposlene, sokrajanke in sokrajane želijo, da bi bili vplivi začetka zelenega prehoda Šaleške doline “kar najmehkejši.” Ocenjujejo, da je storjen prvi in pravi korak na tej poti.
Poleg zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga sta v pripravi še Zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v katerem je zapisano, da je prenehanje izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje predvideno do 31. 12. 2033, s postopnim zapiranjem pa bi dejansko začeli že prihodnje leto. To pomeni, pojasnjujejo, da proizvodnja premoga poteka še naprej, predvsem na odkopih v Jami Preloge, medtem ko bi začeli s postopnim zapiranjem prog in navezav na območju neaktivnih delov jame. Premogovnik Velenje bi na podlagi zakona o postopnem zapiranju v prihodnjih dveh letih za ta dela prejel sredstva, potrebna za zapiranje.
“Vsi trije zakoni bodo omogočili pravičen prehod Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj v fazo, ko bomo prenehali kopati premog, in nato v fazo, ko bomo lahko kakovostno zaprli vse podzemne prostore ter sanirali tudi površino. V vmesnem času pa se bodo v naši regiji začeli pripravljati in v določeni meri tudi že izvajati novi energetski projekti, ki bodo zagotovili nova delovna mesta ter neprekinjeno, varno in zanesljivo oskrbo Šaleške doline s toplotno in z električno energijo,” še dodajajo.
Vir: SZJ PV in TEŠ
