V četrtek, 2. marca 2023, je v Vili Bianca potekala Okrogla miza z naslovom Problematika bolniške odsotnosti – Kako naprej? Prisotni so razpravljali o vse večjem številu bolniških odsotnosti med delovno aktivnim prebivalstvom tudi po koncu razglašene epidemije COVID. Okroglo mizo je organizirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, pobuda za izvedbo pa je izhajala s strani enega večjih delodajacev v regiji – BSH Hišni aparati Nazarje.
Nekatere rešitve, ki so bile razvidne ob koncu debate:
Ustanovitev skupnega izvedenskega organa s strani ZPIZ in ZZZS, ki bi hitreje in celoviteje obravnava delavčevo zdravstveno stanje in preostalo delovno zmožnost.
Priprava programov in izmenjava dobrih praks pri vrnitvi oziroma integraciji delavca nazaj v delovni proces po dolgotrajni bolniški odsotnosti.
Več poslušanja, razumevanja in iskanja najboljših rešitev med vsemi ključnimi deležniki (delavec, delodajalec, medicina dela, ZZZS in ZPIZ) pri nastanku absentizma.
Ob koncu okrogle mize je bilo še toliko bolj razvidno, da je tema široka in zajema veliko deležnikov, ki pa bodo morali stopiti skupaj. Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je dogodek ocenila za uspešen začetek pri ustvarjanju sprememb.
Povzetki posameznih govorcev:
Mag. Evgen Janet nadzorni zdravnik I, ZZZS Ravne na Koroškem pojasnjuje, da podatki kažejo porast kratkotrajnih in dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Razmerje finančnega bremena zdravstvenega absentizma ZZZS skozi čas od leta 2013 do 2022 je 3,1. V letu 2013 je finančno breme zdravstvenega absentizma znašalo 225 milijonov eur, v letu 2022 pa finančno breme znaša 690 milijonov eur.
Sonja Špoljarič iz BSH Hišnih aparatov Nazarje je poudarila, da je pri njih v podjetju zdravje in varnost pri delu pomembna vrednota, ki jo oblikujejo skupaj z zaposlenimi že vrsto let. Ne glede na aktivnosti in vlaganja v programe, ki stanejo podjetje 800.000 eur na letni ravni, znaša breme nadomestil do 20 dni pri 1.800 zaposlenih 700.000 eur. Bolniške odsotnosti se kljub ukrepom zvišujejo in to je tudi razlog za pobudo, da se o problematiki javno spregovori. Na mesečni ravni beležijo 350 odsotnih v preteklem obdobju pa je bila ta številka med 50 in 120 odsotnih mesečno. Razmišljajo tudi o uvedbi tako imenovanega obratnega zdravnika, ki bi poznal delavca in tudi okolje v katerem dela.
Direktor ZD Velenje mag. Janko Šteharnik je pojasnil, da po 20. dnevih osebni zdravnik na primarni ravni nima več vpliva na zmanjšanje bolniškega staleža, saj je to v pristojnosti zdravnika ZZZS na sekundarni ravni. Poudarja, da se dodeljevanja bolniške s strani osebnega zdravnika »na daljavo« ne da bi videl pacienta praviloma ne daje in ne velja, razen za prve tri dni odsotnosti, ko pacient ne potrebuje potrdila. Izpostavil je, da je za zmanjševanje absentizma zelo pomemben tudi odnos delavec in delodajalec. Pomembno je vzpostaviti takšen odnos, da se delavec želi čimprej vrniti na delo.
Tadeja Dremel, vodja izpostava ZPIZ Velenje je komentirala dejstvo, da se število invalidskih upokojitev zmanjšuje, medtem ko se število dolgotrajnih bolniških odsotnosti povečuje. Izpostavila je sistemski problem, da ZPIZ ni bil deležen celovite reforme. Definicija invalidnosti je prenesena iz starega sistema in ni prilagojena sedanjosti in imamo potem administrativne invalide. ZPIZ zakonodaja ni prilagojena novim razmeram.
Sašo Djurić, dr.med., spec. medicine dela, prometa in športa pozdravlja idejo »Obratnih zdravnikov medicine dela«, ki bi res dobro poznali procese dela in delovna mesta pri delodajalcu in tudi delavca. Najboljša rešitev je dogovor z delodajalcem in prilagoditev delovnega mesta. Navedel je tudi razloge zakaj je s številom zdravnikov medicine dela premalo. Trenutno je 140 zdravnikov medicine dela in 26 specializantov, kar je bistveno premalo.
