Kako v času tranzicije razvijati mesta po meri ljudi in zagotavljati visoko kakovost bivanja za vse prebivalce? Na to vprašanje so iskali odgovore udeleženci mednarodne konference Pozdravljena prihodnost 2025, ki je danes potekala v Domu kulture Velenje. Pod geslom Mesta po meri ljudi: s sodelovanjem do boljše kakovosti življenja so domači in tuji strokovnjaki v štirih tematskih panelnih razpravah osvetlili ključne izzive prihodnosti – od stanovanjskih politik in trajnostne energetike do zelene infrastrukture in aktivnega vključevanja prebivalcev.

Konferenco je otvoril župan Velenja, Peter Dermol

Konferenco je otvoril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je ob začetku poudaril pomen sodelovanja, odprtosti in poslušanja različnih družbenih skupin pri oblikovanju politik prihodnosti. »V skupnosti se soočamo z različnimi izzivi. Naloga politike in vseh odločevalcev je, da poiščejo čim širši konsenz. V preteklosti smo dokazali, da to znamo, in verjamem, da bomo to zmogli tudi danes. Eden mojih prvih korakov kot župana je bil oblikovanje generacijskega foruma, kamor povabimo različne ciljne skupine in prisluhnemo njihovim izzivom. Trenutno se v Velenju zaključuje Strategija za mlade, ki so jo napisali mladi sami – tisti, ki najbolje vedo, kaj potrebujejo. Naša naloga je, da njihove pobude slišimo in poiščemo ustrezne rešitve. Današnja konferenca ni namenjena le Velenju, ampak celotni regiji. Veliko stvari se spreminja in ni enostavno razvijati mesta, odgovarjati na družbene izzive, hkrati pa varovati javni interes in izboljševati kakovost življenja.«

Dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. je poudaril, da preoblikovanje posameznika in njegovega življenjskega sloga hkrati pomeni tudi preoblikovanje mesta. »Vsak izmed nas določa, kako živimo danes in kako bomo živeli v prihodnosti. To vpliva na naš življenjski slog, medsebojne odnose, na to, kako delujemo kot družba in kako razumemo drug drugega. Ključno vprašanje je, kako oblikujemo javni prostor – ali prostori, ki jih ustvarja mesto, ljudi povezujejo, vključujejo in bogatijo, ali pa nas zgolj razvajajo, česar si ne želimo,« je dejal.

Direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije mag. Biljana Škarja je poudarila, da bo o pravičnem prehodu mogoče govoriti le, če bomo dosegli cilj, da se pogoji dela in življenja v regiji SAŠA po prenehanju izkoriščanja premoga za proizvodnjo električne energije ne bodo poslabšali.

Raziskovalec dr. Janez Nared (ZRC SAZU) je v uvodnem predavanju Teritorialna kakovost življenja v Sloveniji in Savinjski regiji odprl ključno vprašanje: Kaj pravzaprav pomeni kakovost življenja? Predstavil je nadzorno ploščo kazalnikov kakovosti življenja, ki jo je njegova ekipa razvila kot podporo nacionalnemu in lokalnemu načrtovanju. Analiza je pokazala, da Savinjska regija zaostaja za slovenskim povprečjem, medtem ko je Velenje nekoliko nad njim. Novo orodje omogoča bolj informirano odločanje in oblikovanje ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev.

V štirih tematskih panelih so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o stanovanjskih politikah, trajnostni energetiki, zeleni infrastrukturi in participaciji prebivalcev.

V prvem panelu z naslovom Inovativne stanovanjske politike za boljše življenje v urbanih središčih so sodelovali:

• dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost,
• mag. Črtomir Remec, predsednik uprave
• Stanovanjskega sklada RS,
• dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica, ter Primož Brvar, direktor podjetja Nepremičnine Celje, d. o. o.

Razpravljavci so si bili enotni, da dostopno in kakovostno bivanje ni možno brez tesnega sodelovanja države, lokalnih skupnosti ter vključevanja alternativnih stanovanjskih modelov. Javna najemna stanovanja so naložba v socialno stabilnost, lokalne skupnosti pa potrebujejo sistemsko podporo države. Med konkretnimi rešitvami so izpostavili zadruge in javno-zasebna partnerstva, pri čemer je ključni dejavnik politična volja vseh deležnikov.

V drugem panelu z naslovom S trajnostno energetiko na poti v prihodnost je Nils Thor Rosted, vodja stikov z javnostjo v Amager Resource Center na Danskem, predstavil primer dobre prakse pridobivanja toplote iz odpadkov v Kopenhagnu. Balazs Hegyi s Katoliške univerze Eszterházy Károly in Sekretariata komisije za premogovništvo na Madžarskem pa je izpostavil ukrepe razogljičenja daljinskega ogrevanja v mestu Eger. Razprava je izpostavila izzive in priložnosti prestrukturiranja daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Novi sistemi morajo biti prilagodljivi, odprti za različne scenarije ter dolgoročno usmerjeni v razogljičenje. Uspeh pa bo mogoč le ob ustrezni komunikaciji z javnostjo, saj prebivalci potrebujejo pravočasne in jasne informacije, da lahko sprejemajo premišljene odločitve.

Tretji panel je bil namenjen zeleni javni infrastrukturi kot temelju kakovostnega vsakdanjega življenja v mestu. Christy Boylan, podpredsednik Entente Florale Europe in predsednik mednarodne komisije, je predstavil model ene najstarejših okoljskih nagrad v Evropi. Béla Kézy, strokovnjak za urbani razvoj iz mesta Nyíregyháza na Madžarskem, je spregovoril o konceptu Zeleni prehod – cilj ali pot?, Catherine Muller, generalna sekretarka pri Conseil National des Villes et Villages Fleuris iz Francije, pa je predstavila blagovno znamko Villes et Villages Fleuris, ki spodbuja trajnosten način življenja.

Sodelujoči v panelu so poudarili pomen vključevanja skupnosti in vpliv mednarodnih pobud, kot je Entente Florale, pri dvigovanju standardov kakovosti urbanega okolja. Zelena infrastruktura je bila prepoznana kot temelj urbane kakovosti življenja, mednarodna priznanja pa kot dodatna vzpodbuda za spodbujanje trajnostnih in estetskih ureditev ter krepitev vloge prebivalcev pri soustvarjanju povezanih in zdravih skupnosti.

V četrtem panelu z naslovom Aktivno vključevanje deležnikov – nič o mestih brez prebivalcev, ki v njih živijo je Monika Stumpf-Fekete z občine Dunaj predstavila izkušnje z vključevanjem javnosti kot ključem trajnostnega urbanega razvoja. Nela Halilović z Inštituta IPoP je predstavila različne modele sodelovanja z javnostjo. Razprava je izpostavila razliko med komunikacijo in participacijo ter izzive, povezane z učinkovitim vključevanjem prebivalcev v lokalno odločanje.

Participacija ni zgolj formalnost, temveč proces soustvarjanja. Uspešni primeri iz tujine, kot je Dunaj, kažejo, da vključevanje prebivalcev prinaša konkretne koristi pri načrtovanju mobilnosti, spodbujanju socialne odpornosti in vključevanju priseljencev. V Sloveniji pa participacija pogosto ostaja neizkoriščen potencial, ki zahteva pravočasno, vsebinsko in vključevanje.

Zaključni nagovor velenjskega župana

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v zaključku nagovora poudaril, da je konferenca znova pokazala, kako pomemben je dialog z občani, saj javnosti pri razvoju mesta nikoli ne moremo vključiti preveč: »Mesta ne moreš graditi sam, graditi ga moraš z ljudmi. Tako nastane dodana vrednost, ki mestu daje življenje in vsebino. Imeti moramo jasne cilje, ki so dosegljivi, in kot lokalna skupnost moramo biti vključeni v različne – tudi evropske – iniciative. Potrebno je pridobivati izkušnje in jih deliti naprej. Brez pomoči pri procesu, v katerem moramo nadomestiti 5.000 delovnih mest, ne bomo uspeli.« 

Izpostavil je tudi pomen inovativnih oblik sodelovanja z javnostjo: »V Velenju že izvajamo različne oblike vključevanja – od generacijskih forumov in delovne skupine za spremljanje prestrukturiranja do delavnic, ki jih pripravljamo ob sprejemanju strateških dokumentov, kot so Vizija in strategija razvoja do leta 2040, Celostna prometna strategija, Strategija ravnanja z odpadki. Mladi sami pripravljajo Strategijo za mlade. Pomemben poudarek je tudi na zeleni preobrazbi daljinskega ogrevanja. Ob formalnih oblikah sodelovanja pa je nujno razvijati tudi neformalne pristope, saj mesta prihodnosti ne bodo zaživela brez aktivnega vključevanja ljudi.«

Ob koncu nagovora je dodal, da Velenje tudi v prihodnje ostaja odprto mesto: »Skupaj bomo preoblikovali miselnost, regijo in nenazadnje tudi način življenja,« je zaključil.

Tonsko izjavo velenjskega župana lahko poslušate tukaj, več informacij pa lahko poiščete na povezavi.

Cilji konference

Cilj letošnje konference je bil po županovih besedah predvsem slišati tudi druge primere sodelovanja javnosti pri različnih izzivih, s katerimi se soočajo v njihovih mestih. V Velenju si namreč želijo, da bi bili ljudje čim bolj vključeni v različne aktivnosti.

“Pravzaprav vse krajevne skupnosti in mestne četrti aktivno sodelujejo z občinsko upravo in smo na tem področju lahko primer dobre prakse, saj sodelujemo pred vsako pripravo proračuna, se sestajamo in na koncu zagotovimo, da so v proračunskih postavkah tudi njihove ključne potrebe,” je dejal župan.

Po njegovih besedah je bila zelo zanimiva predstavitev avstrijske prestolnice Dunaj, ki velja za eno meščanom najbolj prijaznih mest in je njihove izkušnje zelo koristno uporabiti. “Včasih ni treba odkrivati tople vode, pač pa enostavno pogledati, kako imajo druge države ali mesta urejene določene stvari,” je dejal Dermol. Predstavljene izkušnje bodo po njegovih navedbah tudi v Velenju skrbno proučili in jih smiselno vpeljali.

Na konferenci tudi o daljinskem ogrevanju

Kot so ugotavljali na današnji konferenci, je vloga lokalnih skupnosti na področju urejanja prostora tudi zagotavljanje območij za stanovanjsko gradnjo, poleg funkcije načrtovalca pa občine nastopajo velikokrat tudi v funkcij investitorja in najemodajalca. Aktivna stanovanjska politika občin je zato danes nujna za zagotavljanje kakovostnih in privlačnih stanovanj, ki so prilagojena potrebam uporabnikov.

Ob tem so poudarili, da v Šaleški dolini deluje drugi največji sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji, ki zagotavlja prebivalcem zanesljivo in cenovno ugodno toploto. Zaradi opuščanja rabe premoga in doseganja ciljev zelenega prehoda pa bo sistem treba preobraziti in zanj poiskati nov zanesljiv vir, kar odpira prostor za nove priložnosti – še posebej na področju rešitev z obnovljivimi viri energije.

Organizatorji konference

Konferenco, ki je znova pokazala, da odprta razprava, strokovno znanje in politična volja lahko prinesejo konkretne rešitve za prihodnost mest – mest po meri ljudi, je organizirala Mestna občina Velenje v sodelovanju z Razvojno agencijo SAŠA (Center za pravični prehod SAŠA). Aktivnosti Centra se v celoti financirajo iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.

Vir: MOV; STA