Na posvetu z naslovom Pot v nizkoogljično prihodnost – vloga SMR kot katalizatorjev pravičnega prehoda regije SAŠA so odločevalci, predstavniki gospodarstva in energetike ter profesorji in širša strokovna javnost razpravljali o energetski prihodnosti Slovenije in potencialu malih modularnih reaktorjev, so v imenu organizatorjev sporočili iz komunikacijske družbe Consensus.
Med ključnimi izzivi razvoja in uporabe SMR je v Sloveniji, EU in svetu zagotovitev ustrezno usposobljenega kadra, so ugotavljali v panelni razpravi z Leonom Cizljem z Instituta Jožef Stefan, nekdanjim direktorjem Premogovnika Velenje Francem Žerdinom, Mitjo Tašlerjem iz družbe HSE Saša in Mihaelom Boštjanom Končarjem s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Kot so med drugim ugotavljali, zahteva dolgoročni razvoj jedrske energetike vlaganja v raziskave ter prilagoditev izobraževalnih programov potrebam industrije. Mladi sicer kažejo zanimanje za jedrske študije, a potrebno bo tesnejše sodelovanje med industrijo in akademskim okoljem, so po navedbah Consensusa menili razpravljalci.
Na okrogli mizi so o vlogi SMR pri oblikovanju energetske prihodnosti Slovenije razpravljali Sebastijan Seme s Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru, Vesna Nahtigal z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Bruno Glaser iz družbe Gen energija Sandi Vitanc iz družbe Hisense Europe – Gorenje ter nekdanji evropski poslanec avtor poročila o SMR za Evropski parlament Franc Bogovič.
Slovenija nujno potrebuje jasno in dolgoročno energetsko strategijo, ki bo zagotovila stabilno investicijsko okolje ter omogočila učinkovit in pošten izhod iz premoga, so po navedbah Consesusa poudarili razpravljalci. Menili so, da jedrska energija, bodisi kot drugi blok krške nuklearke (Jek 2) bodisi kot SMR, ne predstavlja konkurenčne tehnologije obnovljivim virom, ampak lahko skupaj tvorijo stabilen in trajnosten energetski sistem.
Nahtigal je po navedbah GZS med drugim dejala, da mora država zagotoviti dostop industrije do energije po konkurenčnih cenah, odpraviti pretirane dajatve in omogočiti dolgoročne pogodbe za stabilno oskrbo z električno energijo, saj da slovenska industrija izgublja konkurenčnost, “tudi zaradi previsokih cen energije, ki so bile nekoč naša prednost”. Jedrska energija je po njenem mnenju edini nizkoogljični vir, ki zagotavlja zanesljivo oskrbo ter zmanjšuje odvisnost od uvoza.
“Zato je vsak scenarij, ki izključuje jedrsko energijo, nesprejemljiv. Kakšne vire jedrske energije bi morali imeti, pa je vprašanje za ekonomske in energetske strokovnjake, ki bi morali dati odgovor, kateri so najbolj optimalni za Slovenijo z vidika ekonomskih, energetskih in okoljskih vidikov,” je dejala Nahtigal.
Glaser je povedal, da v Gen energiji nadaljujejo aktivnosti pri projektu Jek 2, obenem pa se osredotočajo tudi na tehnologije SMR. Tako so vzpostavili ekipo inženirjev za spremljanje novih tehnologij, pripravo študij izvedljivosti tehnologij SMR s poudarkom na najrazvitejših rešitvah in ugotavljanje njihove primernosti za uporabo v Sloveniji, je, kot so sporočili iz Gen energije, dejal Glaser.
V Gen energiji je ključna aktivnost na področju SMR trenutno postopek, ki bo omogočil sistematično zbiranje vseh potrebnih logističnih, ekonomskih in tehničnih informacij za oceno izvedljivosti, prepoznavanje priložnosti ter določanje primernih lokacij in poslovnih modelov za postavitev elektrarne SMR v Sloveniji, so sporočili iz družbe.
Razpravljavci so po navedbah Consensusa in GZS izpostavili skrb zaradi “prehitrega” zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj (Teš), kar da vpliva na energetsko varnost regije in države. Izpostavili so, da so energetske potrebe številnih industrijskih odjemalcev v Šaleški dolini v razpravah pogosto prezrte. Pozdravili so pobudo SMR STEPS kot korak v pravo smer in izrazili pripravljenost gospodarstva, da aktivno sodeluje pri oblikovanju pogojev za uvajanje te tehnologije v regijo.
Dogodek so na pobudo SMR Stakeholder Engagement Project for Slovenia (SMR STEPS) – gre za slovenske člane Evropskega industrijskega zavezništva za SMR – organizirali mariborska fakulteta za energetiko, Razvojna agencija SAŠA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA) ter občini Velenje in Šoštanj.
Vir: STA
