Od 246 večstanovanjskih objektov jih je sicer do zdaj po podatkih občine 44 odstotkov izvedlo vsaj en energetski ukrep, devet odstotkov pa je celovito prenovljenih. Poleg tega je 30 odstotkov stavb znižalo obračunsko moč, s čimer so si stanovalci zagotovili nižje fiksne stroške ogrevanja.
Analiza porabe toplote za leto 2025 po navedbah občine kaže, da je bila skupna raba energije kljub hladnejšemu vremenu primerljiva z letom prej. To pomeni, da prenove že prinašajo oprijemljive rezultate, so prepričani v občini.
Kot nazoren primer izpostavljajo objekt na Tomšičevi ulici, kjer so po celoviti sanaciji - od toplotnega ovoja do optimizacije ogrevanja - porabo toplote prepolovili. Medtem ko nesanirane stavbe porabijo več kot 160 megavatnih ur (MWh) letno električne energije, je poraba v prenovljeni stavbi okoli 84 MWh.
Tudi podatki o stroških po prepričanju občine potrjujejo učinke ukrepov. Decembra lani je skoraj 93 odstotkov gospodinjstev za ogrevanje plačalo do 150 evrov, le manjši delež pa je presegel 200 evrov, in to kljub nižjim zunanjim temperaturam.
Kot poudarjajo na občini, vprašanje ni več, ali se energetska sanacija splača, temveč, kdaj jo začeti.
Občina energetske prenove ob podpori Evropske komisije in Evropske investicijske banke spodbuja tudi finančno. Lani so za subvencije, od termostatskih ventilov do sofinanciranja celovitih prenov, namenili več kot 120.000 evrov, dodatnih 62.000 evrov pa je šlo za toplotne dodatke. Podporo občanom nudi tudi podnebno-energetska pisarna, ki pomaga pri pridobivanju sredstev in načrtovanju prenov.
Po podatkih Agencije za energijo ostaja sicer sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini med cenovno najugodnejšimi v državi. Cena toplote je bila ob začetku leta 2026 najnižja med primerjanimi mesti.
Izvaja pa občina z evropskimi in državnimi sredstvi v sklopu prestrukturiranja savinjsko-šaleške premogovne regije ob prenehanju energetske rabe premoga z letom 2033 tudi temeljito preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki dolga leta temelji na Termoelektrarni Šoštanj.
