Čeprav je v Sloveniji več kot 60 vodnih teles, pa ta "niso vedno v bližini interesa ljudi po namakanju kmetijskih zemljišč", so za STA zapisali na ministrstvu za kmetijstvo.
Strokovnjak za namakanje iz Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Marko Černe sicer večjo težavo kot v oddaljenosti kmetijskih zemljišč vidi v tem, da kmetje, tudi če so vodna telesa opredeljena za namakanje, potrebujejo dodatna soglasja, ki pa jih redko dobijo.
Vodni zadrževalniki so denimo pogosto tudi ribolovno območje. "To pomeni, da mora dati soglasje za zajemanje vode Ribiška zveza Slovenije, ki ga običajno ne da. Tukaj so potem še varstvo narave, Natura 2000, ekološko pomembna območja, nekateri nekdanji zadrževalniki so postali rekreacijsko območje in podobno, in na koncu namakanje praktično ni možno," je za STA poudaril Černe.
Ministrstvo se zaveda dolgotrajnosti postopkov
Kjer trenutno ni na voljo razpoložljivih vodnih količin, je ministrstvo spodbujalo in tudi financiralo izgradnjo vodnih virov skupaj s financiranjem izgradnje namakalnih sistemov.
"Razmeroma majhen interes za vzpostavitev namakalnih sistemov v preteklosti je mogoče pripisati več dejavnikom, od dolgotrajnosti in kompleksnosti postopkov in pridobivanja dovoljenj do tega, da so bile potrebe po namakanju zaradi takratnih pridelovalnih razmer in ekonomskih dejavnikov manj izrazite kot danes," pravijo na ministrstvu.
Trenutne vremenske razmere so zanimanje za namakalne sisteme povečale. "Interes za namakalne sisteme je izjemen. V bistvu so vsi, ki se resno ukvarjajo s kmetijstvom, zelo zainteresirani za kakršnokoli obliko namakanja - zelenjadarji, sadjarji, poljedelci," je dejal Černe.
Ob tem je poudaril, da so postopki dolgotrajni, od ideje za namakanje do uresničitve traja približno dve leti. "To je optimistična možnost za manjše namakalne sisteme, pri večjih namakalnih sistemih pa postopek od ideje do izvedbe traja vsaj pet let," je pojasnil.
Lažje je sicer umestiti enostavne namakalne sisteme za zbiranje kapnice, čeprav po Černetovem mnenju vedno obstajajo neke omejitve v prostoru.
"Bistveno je, da bi manjši namakalni sistemi spadali med kmetijsko opremo, tako kot so to zdaj rastlinjaki. Prej si za postavitev rastlinjaka na kmetijsko zemljišče potreboval gradbeno dovoljenje, zdaj pa je to kmetijska oprema in ga je mogoče postaviti kamor koli," je prepričan Černe.
Kmetom za pomoč pri urejanju dokumentacije na voljo ministrstvo in kmetijski svetovalci
Ministrstvo sicer spodbuja vse zainteresirane lastnike zemljišč, da se obrnejo nanj, saj da jim bo pomagalo do ustreznih dovoljenj.
Kmetom, ki bi jih zanimala vzpostavitev namakalnega sistema, pa lahko na pomoč priskočijo tudi sodelavci na kmetijsko gozdarskih zavodih. "Vsakemu od zainteresiranih pokažejo pot, kako priti do dovoljenj in kako pristopiti k temu od ideje do prijave na razpis ministrstva za kmetijstvo," je zatrdil Černe.
Kmetje si, tako Černe, pogosto želijo vodnih zadrževalnikov za zbiranje površinskih in zalednih voda, a birokracija to pogosto zaplete, zlasti ko gre za pridobitev vodnega soglasja. "Bistvena pri tem je komunikacija med ministrstvom za kmetijstvom ter ministrstvom za okolje in prostor, saj je trenutna zakonodaja zapisana tako, da kmetje težko pridejo do vseh dovoljenj," je opozoril Černe.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ministrstvo za okolje in prostor že pozval k spremembam prostorske in okoljske zakonodaje, ki bi kmetom omogočile hitrejše in enostavnejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor. Kmetijsko ministrstvo se namreč zaveda, da je uvedba namakalnih sistemov kompleksen postopek, zato tudi z drugimi resorji išče rešitve, kako poenostaviti pridobivanje ustreznih dovoljenj.
Gradijo se tudi novi zadrževalniki vode
Ministrstvo je z zadnjima dvema spremembama zakona o kmetijskih zemljiščih medtem omogočilo izgradnjo državnih namakalnih sistemov, ki jih poleg Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS lahko gradijo tudi druge institucije s področja kmetijstva, kjer je ustanoviteljica država.
Sklad je po pojasnilih ministrstva že aktivno pristopil k več projektom namakanja, od Zadobrove do Ankaranske Bonifike in Kidričevega. "Tudi druge institucije so že začele s pridobivanjem dokumentacije za uvedbo novih državnih namakalnih sistemov," so zapisali na ministrstvu.
Obstajale so tudi ideje o gradnji zadrževalnika ob Savi v Medvodah, a so se težave pojavile pri zagotavljanju zemljišč, saj so za tak projekt običajno potrebna precej velika zemljišča, ki pa so potem izgubljena za druge namene, je pojasnil Černe.
Poplavno varnost bi z zadrževalniki vode lahko denimo rešili tudi v Savinjski dolini, kjer si kmetje želijo ravno mokre zadrževalnike na degradiranih območjih, ne suhih.
"Slovenija je načeloma dovolj vodnata, da bi omogočili namakanje, kjer je to mogoče," je ob robu ogleda sušnih razmer v kmetijstvu v okolici Domžal v sredo dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Dodal je, da jim ni v interesu nelegalno namakanje in pozval pristojne pri pohitritvi in poenostavitvi postopkov za pridobivanje soglasij.
Pomembno tudi ozaveščanje o namakanju
Černe sicer meni, da bi bilo treba spremeniti tudi razumevanje namakanja. "Po mojem mnenju namakanje ni tak radikalen poseg v okolje, da bi vplival na vodne vire, naravo, naravno okolje in pitno vodo. V očeh javnosti pa je namakanje povezano z intenzivnim kmetijstvom in potem je tudi prisoten odpor do tega," je dejal. Namakanje bi bilo treba po njegovem mnenju zato uvrstiti med prioritetne strateške ukrepe za kmetijstvo.
Tega se zaveda tudi ministrstvo, ki je z namenom povečanja ozaveščenosti o pomenu namakanja in predstavitve postopkov za njegovo vzpostavitev v okviru projekta LIFE4ADAPT za projektne partnerje organiziralo spletni seminar.
