Konec lanskega leta je v savinjsko-šaleški regiji poslovalo 1370 gospodarskih družb. Poleg rasti prihodkov in števila zaposlenih je za šest odstotkov zrasla tudi neto dodana vrednost.
Kljub temu je neto celotni dobiček gospodarskih družb v regiji znašal le sedem milijonov evrov, kar je 86 odstotkov manj kot leto prej. Po plačilu davka pa so družbe izkazale neto čisto izgubo v višini devet milijonov evrov, kažejo danes predstavljeni podatki velenjske izpostave Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Medtem pa so samostojni podjetniki savinjsko-šaleške regije lani zabeležili občutno rast poslovanja, regija pa se po rasti neto podjetnikovega dohodka uvršča na prvo mesto v državi, skupaj z obalno-kraško regijo. Neto podjetnikov dohodek je lani v savinjsko-šaleški regiji znašal 18 milijonov evrov in je bil za 12 odstotkov višji kot leto prej.
Podatke za lani je predložilo 1511 podjetnikov, kar je en odstotek več kot leto prej. Število normirancev se je povečalo za devet odstotkov na 1501, skupno pa so lani ustvarili 214 milijonov evrov prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. Odhodki so se jim v primerjavi z letom prej povišali za deset odstotkov na 196 milijonov evrov. Podjetnikov dohodek je bil lani v primerjavi z letom prej višji za 14 odstotkov in je znašal 19 milijonov evrov.
Povprečna bruto plača pri podjetnikih v savinjsko-šaleški regiji je lani znašala 1536 evrov, kar je 699 evrov manj kot v gospodarskih družbah regije. Največji delež podjetnikov, in sicer četrtina vseh v regiji, deluje v gradbeništvu.
Gospodarstvo savinjsko-šaleške regije v letu 2024 izkazuje odpornost, a tudi potrebo po ciljnem razvoju in strateški podpori države, so ob tem sporočili iz izpostave Ajpesa in Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, ki sta danes skupaj pripravili novinarsko konferenco s predstavitvijo rezultatov lanskega poslovanja gospodarstva v regiji.
Poudarili so, da savinjsko-šaleška regija kljub izzivom ohranja industrijsko moč. “A energetski prehod in kriza na področju energentov sta prizadela ravno nosilce največjih sistemov. Zato pričakujemo, da bo zakon o prestrukturiranju regije jasno opredelil ciljno usmerjene ukrepe za ohranitev konkurenčnosti podjetij, razvoj alternativnih virov energije, spodbuditev štipendiranja in zaposlovanja mladih ter vlaganja v zelene in digitalne kompetence,” je poudaril direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj.
Ob tem je izpostavil tudi ključni pomen vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije kot enega glavnih temeljev za dolgoročno prestrukturiranje regije.
Vir: STA
