Razpravljali so o prestrukturiranju Šaleške doline in izpostavili ključne teme, kot so pomen pravičnega prehoda ter energetske neodvisnosti Slovenije. Poudarili so tudi skrb za delavce in prebivalce doline ter nujnost interventnega zakona. Osnutek zakona naj bi pristojni na velenjski in šoštanjski občini ter v Tešu in Premogovniku Velenje prejeli predvidoma v petek ali ponedeljek.
Osredotočili so se na pomen hitrega sprejema zakonodaje, ki se nanaša na prestrukturiranje doline in postopno zapiranje Premogovnika Velenje. Prav tako so obravnavali alternativne vire energije, ki bi lahko nadomestili premog.
Kot je na omizju povedal generalni direktor Teša Branko Debeljak, od zakona pričakujejo ugodne pogoje za obstanek podjetja, ki se bo s 1. januarjem preoblikoval v gospodarsko javno službo za oskrbo Šaleške doline s toploto. Teš in Premogovnik Velenje sta po njegovih ocenah v težki situaciji, vendar upa, da se bo našla rešitev, ki bi zagotovila njihovo obratovanje še nekaj časa. Projekcije po njegovih besedah kažejo, da bodo cene električne energije v prihodnosti padle, cene emisijskih kuponov pa bodo rasle.
Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je spomnil, da se je EU odločila za razogljičenje družbe in se pri tem zavzela, da se proizvodnja električne energije iz premoga ukine v duhu pravičnega prehoda. EU naj bi tudi zagotovila, da bo poskrbljeno za tiste, ki bi zaradi zaprtja rudnika ostali brez dela. Po Mavčevih besedah vsako izgubljeno delovno mesto v premogovništvu pomeni še eno izgubljeno delovno mesto v drugi dejavnosti.
Premogovnik, ki trenutno zagotovi 1,8 milijona ton premoga letno, bo po njegovih besedah v prihodnjih letih proizvodnjo znižal na milijon ton. Opozoril je, da bo treba pred zaprtjem premogovnika zapolniti 55 kilometrov rovov z različnimi materiali.
Med zaposlenimi vlada nemir
Predsednik sindikata Teša Danijel Tajnik je izpostavil, da med zaposlenimi v elektrarni vlada nemir, ker ne vedo, do kdaj bodo še delali in kaj se bo dogajalo z njimi, če ostanejo na cesti. “Želeli bi si, da bi bila rešitev za delavce zapisana v interventnem zakonu. Vlada in Holding Slovenske elektrarne bi lahko za delavce naredila več in pospešila pravični prehod. Energija je javno dobro, a se tega premalo zavedamo. Če Teša ne bo več, bomo še bolj odvisni od uvoza električne energije,” meni.
Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je poudaril, da lahko o vsebini omenjenega interventnega zakona samo ugibajo, saj so dobili le njegove grobe obrise. Napovedal je, da bodo od pristojnih zahtevali, da se čim prej pripravi zakon o zapiranju premogovnika, da bodo videli, kakšno je stanje. Izrazil je upanje, da bo rudnik obratoval do leta 2033.
Direktor velenjske občinske uprave Iztok Mori se je vprašal, kako to, da še ni sprejet zakon o zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju šaleške regije. Po njegovi oceni pravičnega prehoda do leta 2033 ni mogoče izvesti. Spomnil je, da je 5000 delovnih mest v šaleški regiji vezanih na Teš in premogovnik.
Zanj je toplotna energija eden ključnih in v naslednjih letih eden dražjih korakov, saj bo treba zmanjšati izgube v sistemu toplotnega ogrevanja in energetsko obnoviti vse stavbe v velenjski občini. Trenutno jih je obnovljenih le 10 odstotkov, je dejal.
Meni tudi, da bo treba v prihodnje najti čim več zelenih virov za proizvodnjo elektrike, ki bodo nadomestili premog.
Šoštanjski župan Boris Goličnik je dejal, da je projekt plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, ki ga načrtuje Holding Slovenske elektrarne, še velika neznanka. Od pristojnih pričakuje informacije o tem, kaj ta projekt pomeni za okolje in naravo oziroma kakšni so njegovi negativni vplivi ter kaj bo projekt prinesel lokalni skupnosti.
Ocenil je, da je država pri pripravi zakonov o zapiranju rudnika in o prestrukturiranju Šaleške doline “zamudila vlak”.
Predsednik odbora za energetiko v stranki DeSUS Djani Brečevič je poudaril, da so tudi nekatere druge evropske države ugotovile, da je premog ključnega pomena za energetsko varnost in gospodarstvo. Ob prehitri časovnici opuščanja rabe premoga po njegovem mnenju ne bo ustrezno poskrbljeno za zaposlene in lokalno skupnost. Vprašal se je, zakaj mora Slovenija tako hiteti.
Prepričan je, da tako velikega energetskega objekta, kot je Teš, ki prispeva eno četrtino skupne proizvodnje električne energije v Sloveniji, ni mogoče nadomestiti z obnovljivimi viri energije in hidroenergijo.
Vir: STA, Občina Šoštanj
