“Energetska preobrazba predstavlja enega bistvenih izzivov današnjega časa. Izvedena bo morala biti na način, da bo zagotovila energetsko preskrbljenost prebivalstva in obenem učinkovito naslovila zaostrujočo se podnebno in ekološko krizo. Pogosto se poskuša ta dva cilja prikazati kot nezdružljiva, a na konferenci predstavljeni primeri iz prakse kažejo, da temu ni tako,” so v sporočilu za javnost zapisali organizatorji.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je uvodoma poudaril, da so trenutni tehnološki in gospodarski pogoji za energetske skupnosti boljši kot kdajkoli prej, tveganje pa predstavlja politika.
Po njegovih besedah je lastništvo elektroenergetskega sistema v številnih članicah EU v zadnjih letih prešlo z nekaj velikih energetskih podjetij na milijone malih lastnikov, koristi od tega procesa pa da si delijo gospodinjstva, skupnosti, kmetje ter mala podjetja. Demokratizacija oskrbe z energijo sledi padcu cen centralnih tehnologij, bolj dostopna proizvodnja pa, tako Sonnenschein, pomeni tudi to, da lahko vsi pridejo do električne energije po dostopnih cenah.
Okoljevarstvene organizacije ugotavljajo, da se v Sloveniji medtem v zadnjem času razprava osredinja na jedrsko energijo in projekt nove nuklearke v Krškem.
“Namesto da bi se osredotočili na nujne ukrepe, se zdi, da so trenutno vse oči obrnjene k novi jedrski elektrarni, ki bi pomenila izjemno centraliziran razvoj države ter zagotovo manj pozornosti in sredstev za druge slovenske regij,” so Sonnenscheina citirali organizatorji.
“Letošnja konferenca in delo, ki ga opravljajo lokalne energetske skupnosti, kažeta, da je decentralni razvoj mogoč in da nam ni treba čakati na megalomanske projekte, ki se morda nikoli ne bodo uresničili,” so prepričani organizatorji konference.
“Pri energetskih skupnostih ne gre samo za način spreminjanja energetskega sistema in boj proti podnebnim spremembam, imajo namreč moč preobrazbe in predstavljajo nov način samoorganizacije družbe,” je medtem izpostavila Maria Santos iz mreže nevladnih organizacij Friends of the Earth Europe ter koordinatorka evropske mreže Community Power Coalition, ki zagovarja energetske skupnosti in obnovljive vire energije v Evropi.
V energetski preobrazbi morajo po njenih besedah imeti možnost aktivno sodelovati tudi ljudje. “Imamo edinstveno priložnost, da zgradimo pravičnejši in enakopravnejši energetski sistem, ki bo res služil ljudem, ne pa velikim korporacijam,” je dejala.
Direktor podjetja Kisik in ustanovitelj Sončne zadruge Tomaž Zver je predstavil sisteme daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, ki jih je zadruga vzpostavila po različnih občinah. V zadnjih letih širijo zgodbo še z energetskimi skupnostmi, v katere vključujejo javne objekte in fizične osebe.
Predstavnica hrvaške organizacije Zelena energetska zadruga Paula Damaška je izpostavila modele množičnega financiranja skupnostnih projektov sončne energije, v katerih fizične osebe z mikrokrediti zberejo začetni kapital za naložbo v sončne elektrarne. Testirajo tudi inovativne pristope k skupnostnim energetskim projektom, kot so energetski vavčerji.
Predsednik združenja energetskih skupnosti REScoop.eu Dirk Vansintjan je medtem predstavil, kako je lahko zadružna vetrna energija motor lokalne energetske tranzicije na primeru sodelovanja energetske zadruge Ecopower in belgijskega mesta Eeklo. Tamkajšnje izkušnje so, da člani zadruge med drugim porabijo tudi manj energije kot povprečno gospodinjstvo v regiji, saj je zadružništvo privedlo tudi do povišane energetske pismenosti.
Zakonodajo in aktualne razpise na področju spodbud za energetske skupnosti sta predstavila Tomislav Tkalec z ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Iztok Gornjak iz družbe Borzen. Slednji je izpostavil izjemen interes občanov za sofinanciranje obnovljivih virov energije.
