Teš tako kljub spremembi režima nadaljuje izdatno proizvodnjo električne energije. Kot so za STA povedali v družbi, se namreč zaradi tehnične zasnove šestega bloka proizvodnja elektrike ob proizvodnji toplotne energije ni možno izogniti.
V prvih dveh mesecih letos so proizvedli 536 gigavatnih ur električne energije in 81 gigavatnih ur toplotne energije. V enakem obdobju lani je medtem šoštanjska termoelektrarna proizvedla 596 gigavatnih ur elektrike in 78 gigavatnih ur toplote. S prihodki ustvarjeni s prodajo elektrike in toplote Teš med drugim financira izvajanje gospodarske javne službe.
Na avkciji 9. januarja letos je Teš prodal 1,11 milijona megavatnih ur električne energije, ki bo proizvedena v obdobju februar-december letos. S prodajo te električne energije po povprečni ceni 105,70 evra, je Teš zaslužil 117,3 milijona evrov.
Proizvedeno elektriko sicer v večini prek Borzena proda na dražbah, del pa jo proda tudi neposredno na trgu.
Prihodki družbe od prodane toplote, elektrike in ostalih stranskih produktov ter drugih prihodkov sicer ne zadostujejo za pokritje vseh stroškov obratovanja Teša, zato bo nadomestilo države za izvajanje gospodarske javne službe vseeno potrebno.
V Tešu so sicer v Švici nedavno kupili nov del generatorja za blok šest, nakup jih je stal več kot tri milijone evrov. Zanj so se odločili, ker je prišlo do nepredvidene oslabitve izolacije enega od navitij, ki sčasoma povzroči preboj in uničenje rotorja. Zamenjava rotorja ni bila načrtovana vnaprej, so povedali v družbi.
Zaradi omenjene napake lahko pride do trajne okvare rotorja, v najslabši situaciji tudi do poškodbe statorja generatorja in s tem najverjetneje do trajne nezmožnosti nadaljnjega obratovanja bloka 6. “Napaka je bila diagnosticirana in posledično rotor naročen še preden je prišlo do opcije, da Teš postane javna gospodarska služba za zagotavljanje toplote,” so dejali v Tešu.
Teš prihodke, ki jih namenja za financiranje izvajanja gospodarske javne službe zagotavljanja toplote, ustvarja tudi s prodajo energetske sadre, ki nastane pri čiščenju dimnih plinov v termoelektrarnah.
Po pojasnilih družbe so v prvih dveh mesecih letos prodali 25.224 ton sadre, lani pa 107.632 ton. V družbi, ki je zdaj pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, so povedali, je bila v preteklosti opcija, da bi sami ali v sodelovanju s poslovnim partnerjem zgradili tovarno mavčnih plošč, ki bi jih izdelovali iz sadre. Zaradi višine investicije, nestabilnosti trga gradbenih del in prevelikega odmika od osnovne dejavnosti se za to niso odločili.
Kupci tega stranskega produkta po navedbah Teša prihajajo iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Sadra je v procesu čiščenja dimnih plinov po njihovih navedbah nastajala vedno. Zdajšnje količine niso nič večje kot v preteklosti, odvisna pa je od moči bloka in vsebnosti žvepla v premogu, so dodali v Tešu. V preteklosti je družba sadro vgrajevala v pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom.
Vir: STA
