Novela bi po predlogu prenesla določbe evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. Tako bi med drugim uvedla pravico do souporabe energije, tako da bi lahko proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov (OVE), denimo samooskrbne sončne elektrarne, viške proizvedene energije delili z drugimi odjemalci.
Po direktivi sta predlagani tudi možnost prožne priključitve na območjih, kjer polna priključitev trenutno ni mogoča, ter uvedba pravice do pogodbe s fiksno ceno vsaj za eno leto, je povedala državna sekretarka na pristojnem ministrstvu Tina Seršen.
Slovenija bi morala direktivo prenesti do januarja letos, zato je Evropska komisija že začela postopek ugotavljanja kršitve EU-zakonodaje, je opozorila Seršen.
V predlogu so tudi rešitve, ki niso povezane z direktivo. Med drugim je predvidena oprostitev plačevanja omrežnine za nove črpalne hidroelektrarne (ČHE) in baterijske hranilnike, ki so neposredno priključeni na omrežje (torej oprostitev ne bi veljala npr. za hranilnike pri samooskrbi gospodinjstev).
Predvidena je tudi opredelitev načel, ki bi jih morala Agencija za energijo upoštevati pri določitvi metodologije za obračun – ta sistem bi moral biti preprost, pravičen, sorazmeren, postopen, hkrati bi moral spodbujati samooskrbo in vlaganja v čiste tehnologije.
“Predlagana novela s tem ne posega v neodvisnost Agencije za energijo, temveč vzpostavlja jasen okvir, ki zagotavlja usklajenost energetskih politik in dolgoročno stabilnost sistema,” je zatrdila državna sekretarka.
Nasprotno pa je direktorica agencije Duška Godina menila, da določanje oprostitve plačevanja omrežnine za nove ČHE in velike hranilnike ter načel pri sistemu omrežnine “neposredno posega v pristojnost regulatorja na podlagi evropske zakonodaje, tako direktive kot uredbe, tudi našega energetskega zakona”.
Opozorila je, da mora po evropskih pravilih sistem omrežnine odražati stroške, ki nastanejo pri uporabi omrežja, in da ne smejo biti posamezne skupine odjemalcev obravnavane drugače – z upoštevanjem načela spodbujanja OVE bi bili glede na ostale v boljšem položaju imetniki sončnih elektrarn, vključeni v shemo neto meritev.
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) po besedah Godina v poročilu “eksplicitno izpostavlja, da oprostitve in popusti pri plačevanju omrežnin, ki ne odražajo ustreznih stroškov omrežja, izkrivljajo učinkovitost sistema, posledično povečujejo potrebo po naložbah in povečujejo skupne stroške sistema, ki so prevaljeni na druge uporabnike”. V tej luči je Godina menila, da bi bilo treba vsaj skrajšati časovni interval za neto izravnavo oz. shemo neto meritev odpraviti.
Agencija je po njenih besedah omrežnino pri ČHE in hranilnikih že naslovila, in sicer se omrežnine ne bi plačalo le takrat, ko koristijo omrežju in sodelujejo pri sistemskih storitvah.
Tudi zakonodajno-pravna služba DZ se je v mnenju med drugim vprašala, ali določitev načel glede omrežnine ne pomeni poseganja v pristojnost regulatorja.
Seršen je poudarila, da sta za presojo skladnosti nacionalne zakonodaje z evropsko pristojna samo Sodišče EU oz. Evropska komisija. Ob tem je izpostavila, da je shema neto meritev prinesla veliko koristi, med drugim je Slovenija lani prvič dosegla zahtevani 25-odstotni delež OVE v bruto končni rabi energije. Ministrstvo skladno s svojimi pristojnostmi prevzema odgovornost za zakonodajo, je dejala državna sekretarka in dodala, da denimo zakonodaja nobene od 11 članic EU, ki podobno spodbujajo ČHE, še ni bila predmet presoje pred sodiščem.
Člani odbora iz koalicije – razpravljali so samo tisti iz Svobode – so menili, da je predlog novele dobro pripravljen, ter izpostavljali pričakovano korist predlaganih novosti glede možnosti souporabe energije, pogodb s fiksno ceno, oskrbe v primeru propada dobavitelja ter tudi spodbujanja ČHE.
Glede omrežnine je bil znova najbolj kritičen Miroslav Gregorič (Svoboda), ki je dejal, da je agencije pripravila “zblojeno metodologijo”. Oprostitev omrežnine za ČHE in hranilnike se mu zdi dobra oblika podpore. Poleg tega se mu ne zdi smiselno, da se omrežnino plačuje tudi pri samooskrbnih sončnih elektrarnah za energijo, oddano v omrežje; velike proizvodne enote, kot so Neuklerana elektrarna Krško, Termoelektrarna Šoštanj, hidroelektrarne, je namreč ne, je poudaril.
Opozicijo je začudila strokovna neusklajenost ministrstva in agencije za energijo. Morebitno presojanje skladnosti z evropsko zakonodajo prinaša negotovost, so opozorili. “Bistveno za to, da se ljudje odločajo za investicijo v obnovljive vire, je predvidljivo okolje. To, kar danes in tudi sicer poslušam s strani državne sekretarke in direktorice agencije, je pa napoved vojne – nepredvidljivo okolje,” je poudaril Janez Žakelj (NSi).
Tudi Danijel Krivec (SDS) je dejal, da neusklajenost prinaša dilemo. Neuspešno je predlagal, da bi odbor obravnavo predloga preložil, dokler ministrstvo in agencija ne bi uskladila stališč.
Vir: STA
