Šaleška dolina, ki prav zaradi svoje bogate premogovniške tradicije nosi tudi svojevrstna bremena, v obdobju prestrukturiranja potrebuje jasne cilje, odgovorno državo, obilico razumevanja, predvsem pa dobre temelje za nadaljnji razvoj. Kot sta na razpravi izpostavili Andreja Katič in Janja Rednjak, sta primerno podlago za razvoj doline prinesla nedavno sprejeta Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakona, ki sta po njunih besedah sicer še potrebna kakšnega popravka, pomenita pomemben korak v dolgoletnem prizadevanju za pravičen prehod naše regije. Omogočata financiranje in izvajanje ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest, ohranjanje kulturne dediščine, izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. A to je šele začetek, sta poudarili.
Zakonski okvir in finančni mehanizmi sami po sebi še ne zagotavljajo prihodnosti regije.
"Brez mladih ni prestrukturiranja," je bila jasna Janja Rednjak, ki rešitve med drugim vidi v močni povezanosti gospodarstva in šolstva, dobri javnozdravstveni mreži in temeljiti izboljšavi stanovanjskih pogojev. "Če danes ne rešimo stanovanj, bomo jutri praznih šol," je poudarila.
Tudi Katič je izpostavila pomen dobrega sodelovanja šol s podjetji, ki naj bi soustvarjala prihodnost doline.
"Za mlade je zagotovo najpomembneje, da zagotovimo dobro plačana delovna mesta, stanovanja, kvalitetno javno šolstvo, dostopne vrtce, dobro športno in kulturno infrastrukturo, ter varno in kvalitetno bivalno okolje," je dodala.
Pa ne zgolj za mlade, dostopno zdravstvo in stanovanja so osnova za kvalitetno bivanje slehernega človeka, je svoje pristavil Stanko Puljek, kandidat za poslanca iz Zgornje Savinjske doline, ki je poudaril tudi pomen varnosti, sploh na območju, ki ga močno zaznamuje reka Savinja.
Puljek je sicer opozoril tudi na pomen ohranjanja kmetijstva, predvsem manjših kmetij, ki po njegovih besedah skrbijo za našo krajino in znatno prispevajo tudi k ohranjanju in razvoju lokalnega gospodarstva.
Razprava o prihodnosti SAŠA regije se je v nadaljevanju med drugim dotaknila turističnega razvoja, tudi turizem se namreč vse pogosteje omenja kot ena izmed razvojnih priložnosti. V Šaleški dolini mnogi največji turistični potencial vidijo v šaleških jezerih - ne zgolj na območju turistično vse bolj prepoznavnega Velenjskega jezera, vse več govora je tudi o Družmirskem jezeru, v zadnjem času predvsem zaradi njegove rabe v prihodnosti in načrtovanem projektu Plavajoče sončne elektrarne Družmirje. Ta že nekaj časa buri duhove, projektu namreč nasprotuje del lokalne javnosti. "Jaz sem proti temu, da se na tako velikem območju vodne površine postavi sončna elektrarna," je bila jasna Katič. Prepričana je, da je za postavitev sončnih elektrarn dovolj ostalih (degradiranih) površin, skrbi jo tudi glasno nasprotovanje javnosti in pa vpliv takšnega projekta na že tako degradirano okolje. "Zeleni prehod da, vsiljevanje brez soglasja lokalne skupnosti pa ne," je pristavila Rednjak. Po njenem mnenju mora biti razvoj regije usklajen z interesi lokalne skupnosti, prebivalcev, ki že desetletja nosijo energetsko breme.
Prav vprašanje umeščanja sončne elektrarne je razpravo znova usmerilo k širšemu sporočilu srečanja: da mora biti zeleni prehod premišljen, vključujoč in usklajen z lokalnim okoljem. Govorci so se strinjali, da morajo biti ljudje iz doline (u)slišani, da mora biti prestrukturiranje pravično in povezovalno – predvsem pa takšno, da prav nikogar ne pusti zadaj.
