VIDEO: Simon Čižmek, vodja projekta PSE Družmirje
Več videovsebin
Da je projekt Plavajoče sončne elektrarne (PSE) Družmirje, ki ga HSE opredeljuje kot enega izmed ključnih projektov ohranjanja in nadaljnjega razvoja energetske lokacije v regiji SAŠA, prinesel tudi nekaj dvomov in neodobravanja, je razumljivo, so med drugim izpostavili včeraj. Tudi zato je že več mesecev vzpostavljena informacijska točka, ki prebivalcem omogoča vpogled v razvoj projekta, jih seznanja s potekom, odprti so tudi za predloge in pripombe. V HSE poudarjajo, da se poslužujejo transparentnega in odprtega sodelovanja z lokalno skupnostjo – v vseh fazah projekta. Ta je trenutno še v fazi umeščanja v prostor, izdelujejo pa se podlage, ki bodo ponudile več odgovorov – o sami velikosti, ekonomiki, specifikah oziroma drugih konkretnih lastnostih elektrarne.
“Že sedaj lahko povemo, da bomo občini ponudili del proizvedene električne energije iz PSE Družmirje po lastni ceni in da bomo, tako kot doslej, tudi po zaključku postopkov umeščanja v prostor sodelovali pri načrtovanju prostorskih ureditev, ki bodo v korist občankam in občanom Šoštanja. Preučujemo pa tudi možnosti skupnostne samooskrbe šoštanjskih gospodinjstev,” pravijo v HSE.
“Smo še v fazi državnega prostorskega načrtovanja. V teku sta postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelava vseh strokovnih podlag, ki bodo zbrane v poročilu,” je včeraj pojasnil Simon Čižmek, vodja projekta PSE Družmirje. Kot je dodal, bo poročilo temelj za vse nadaljnje ukrepe, omenjene podlage pa bodo tudi osnova za dokončne dogovore z občino Šoštanj o dobrobitih PSE Družmirje za lokalno skupnost. “Dogovarjamo se z lokalno skupnostjo o načrtovanju okolice jezera v okviru državnega prostorskega načrta. V čim večji meri poskušamo upoštevati zahteve in želje skupnosti,” je poudaril. Intenzivno preučujejo tudi modele za skupinsko samooskrbo, ki bi zainteresiranim šoštanjskim gospodinjstvom omogočili oskrbovanje iz PSE Družmirje, občini pa bodo ponudili tudi del proizvedene električne energije po lastni ceni. “Ekplicitno želimo pokriti lokalno prebivalstvo, da bi imelo neposredno nekaj od PSE,” je pristavil.
Plavajoča sončna elektrarna Družmirje, ki bi prve kilovate po napovedih Čižmeka proizvedla v začetku leta 2027, bo predvidoma zasedla do polovice razpoložljive površine jezera. Letno bo proizvedla do 140 gigavatnih ur električne energije, od česar bo del po lastni ceni dobila Občina Šoštanj in bo lahko z njo razpolagala samostojno.
Da je PSE na Družmirskem jezeru eden izmed ključnih načrtovanih projektov, ki so opredeljeni v strateških dokumentih prestrukturiranja SAŠA regije v skladu z načeli pravičnega prehoda, pa je izpostavil Mitja Tašler, direktor lani ustanovljenega podjetja HSE Saša, ki je po njegovih besedah nastalo prav z namenom, da se v dolini ohranijo znanje, kader in obstoječe tehnologije ter da se dodatno vlaga v razvoj novih projektov in produktov, ki bodo pomembno prispevali na poti v nizkoogljičnost SAŠA regije in celotne Slovenije. Kot je poudaril, je PSE Družmirje jedro več povezanih projektov in ni pomembna le kot samostojen energetski objekt, temveč lahko koristi tudi projektu preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja občin Velenje in Šoštanj, vodikovi dolini, sistemom shranjevanja električne energije ipd.
Skupina HSE ima sicer več zanimivih projektov, ki so usmerjeni k doseganju zastavljenih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in zelenemu prehodu, pa je povedal izvršni direktor sektorja za razvoj in investicije v HSE Miha Pečovnik. Dodal je tudi, da PSE ni edini primer, kjer si želijo sodelovati z lokalno skupnostjo. Tako so na primer v Zasavju z občinama Hrastnik in Trbovlje že podpisali podoben sporazum, kot ga bodo podpisali z Občino Šoštanj.
Je pa med »sončnimi« projekti skupine HSE trenutno ključna prav izgradnja plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, veliko pozornosti pa na tej lokaciji namenjajo tudi hranilnikom električne energije, je povedal. “Novi energetski projekti bodo pomembno pripomogli k pravičnemu prehodu regije na eni strani, na drugi pa njihova izgradnja občankam in občanom prinaša številne koristi, od okoljskih ureditev do priložnosti za cenovno ugodnejšo rabo električne energije.”
Tudi Pečovnik je na srečanju z mediji poudaril, da (do)končnih informacij še ni, v teku sta prej omenjena izdelava podlag in državnega prostorskega načrta. Ta postopek je kompleksen, pri čemer pa izziv predstavlja tudi komunikacija ‘v pravi meri’. “Želimo transparentno predstaviti, kar je na mizi, ne želimo dajati polresnic in podatkov, ki niso dorečeni. Lahko govorimo o naših predvidevanjih, ni pa to končno stanje.” Ob tem je poudaril, da prav zato tudi na informacijski točki še ne postrežejo z vsemi podrobnimi informacijami o projekti, jih bodo pa, ko bodo na pravem nivoju, javno predstavili vsem zainteresiranim.
“Normalno in legitimno je, da ljudje tega tudi nočejo,” je odgovoril na vprašanje o neodobravanju projekta. Da bodo poskušali priti skupnosti nasproti in ta ter druge projekte narediti sprejemljive okolju. “Občina in občani niso zanemarljivi, seveda jih bomo poslušali,” je pristavil.
