Odhodki so bili od lanskega prvega četrtletja višji za 12,9 odstotka in so dosegli 24 odstotkov odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu. Prihodki so bili medtem višji za 7,1 odstotka, dosegli pa so 22,7 odstotka načrtovanih prihodkov, kažejo danes objavljeni predhodni podatki ministrstva za finance.
Primanjkljaj je v prvem četrtletju tako znašal 700 milijonov evrov, lani v tem času je bil za okoli 250 milijonov evrov oz. nekaj več kot tretjino nižji. Za celotno leto 2026 je po veljavnem proračunu sicer predviden primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni del proračunskih prihodkov, so v prvem četrtletju dosegli 3,1 milijarde evrov oziroma 5,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Največ davčnih prihodkov država zbere z davkom na dodano vrednost. V prvih treh mesecih se ga je v državni proračun nateklo za 1,4 milijarde evrov, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Prilivi od dohodnine so znašali 580 milijonov evrov oziroma štiri odstotke več kot v prvem lanskem četrtletju. Rast teh prihodkov po navedbah finančnega ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač. Celotni prilivi od dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, saj del prejmejo občine, so znova spomnili na ministrstvu.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb je država zbrala 393 milijonov evrov, s trošarinami pa 367 milijonov evrov. Oboje je po pojasnilih ministrstva primerljivo enakemu lanskemu obdobju.
Na odhodkovni strani je država za transferje posameznikom in gospodinjstvom v prvih treh mesecih leta izplačala 577 milijonov evrov oziroma 13,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Zvišal se je predvsem obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, za brezposelne in za zagotavljanje socialne varnosti, predvsem za izvajanje osebne asistence, so našteli na ministrstvu.
V sklada socialnega zavarovanja, torej v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je državni proračun prispeval 519 milijonov evrov oziroma 17,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največji del proračunskega transferja - 413 milijonov evrov - odpade na pokojninsko blagajno, glede na lani pa je bil ta transfer višji za 3,1 odstotka. Zvišanje je posledica uskladitve pokojnin in rasti števila upokojencev. Za stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema pa je država namenila 54 milijonov evrov, medtem ko je bila lani prva realizacija tega transferja v aprilu, so zapisali na ministrstvu.
Odhodki za investicije so dosegli 315 milijonov evrov oziroma 34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Država je po navedbah ministrstva vlagala v nakup vojaške opreme, v gradnjo in vzdrževanje cest, v železniško infrastrukturo in v zdravstvo.
Za subvencije je šlo iz proračuna 158 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj od primerljivega lanskega obdobja. Do znižanja je prišlo predvsem zaradi nižjih neposrednih plačil v kmetijstvu.
Občutno so predvsem zaradi napredovanj in izvajanja plačne reforme narasli stroški dela v javnem sektorju. Dosegli so 1,2 milijarde evrov, kar je 11,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
