Odhodki so dosegli 84,5 odstotka odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu, prihodki pa so dosegli 88,5 odstotka načrtovanih, so sporočili z ministrstva za finance. Celoletni primanjkljaj je medtem glede na sprejeti proračun predviden pri 1,9 milijarde evrov.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je šlo v 11 mesecih iz proračuna 1,8 milijarde evrov oziroma dva odstotka več kot lani. Med drugim so se zvišali izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila, socialne transferje in izvajanje osebne asistence.
V sklada socialnega zavarovanja je državni proračun v prvih 11 mesecih prispeval 1,9 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja, 1,4 milijarde evrov, po pojasnilih ministrstva odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 3,6 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.
Odhodki za investicije so dosegli 1,2 milijarde evrov oziroma 19,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Kot so zapisali na finančnem ministrstvu, sredstva vlagajo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.
Za subvencije so namenili 367 milijonov evrov oziroma 34 odstotkov manj kot lani. Lani so več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, letos pa za neposredna plačila v kmetijstvu.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so bila višja za 105 odstotkov in so znašala 525 milijonov evrov. Več sredstev je bilo namenjenih izvajanju gospodarske javne službe v linijskem prometu, izplačali so tudi nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe v času prehoda iz premoga.
Za stroške dela v javnem sektorju so namenili 4,4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem in usklajevanju plačne lestvice.
Na prihodkovni strani so glavni del predstavljali davčni prihodki, ki so dosegli 11,5 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Na račun davka na dodano vrednost se je v proračun steklo 5,1 milijarde evrov, kar je 4,8 odstotka več kot lani.
Prilivi od dohodnine so se zvišali za 6,8 odstotka na dve milijardi evrov. Rast teh prihodkov po pojasnilih ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih 11 mesecih so občine prejele za 4,6 odstotka več sredstev kot lani.
Prihodki od trošarin pa so v 11-mesečnem obdobju znašali 1,5 milijarde evrov oziroma 2,3 odstotka manj kot lani.
V proračun se je steklo še 1,6 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 10 odstotkov manj kot lani. Letošnji upad prihodkov je sicer posledica nižjega lanskega poračuna.
Vir: STA
