V hidroelektrarnah je bila proizvodnja električne energije maja na letni ravni manjša za 18 odstotkov, v termoelektrarnah za 36 odstotkov, v sončnih in vetrnih elektrarnah pa se je povečala za 30 odstotkov. V jedrski elektrarni se je v primerjavi z lanskim majem proizvodnja povečala za 10 odstotkov.
Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 41 odstotkov manjša kot pred enim letom.
Slovenija je maja uvozila 799 GWh, izvozila pa 1001 GWh električne energije. Na letni ravni se je uvoz povečal za pet odstotkov, izvoz pa zmanjšal za štiri odstotke.
Gospodinjstva so maja porabila 235 GWh električne energije ali za šest odstotkov manj kot mesec prej, poslovni subjekti pa 549 GWh ali za pet odstotkov manj, pri čemer so po porabi z 293 GWh prevladovale predelovalne dejavnosti.
Maja so statistiki zaznali zmanjšanje oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom za 43 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 15 odstotkov in dizelskim gorivom za 12 odstotkov. Oskrbe z rjavim premogom in lignitom niso zaznali.
Na drugi strani se je oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje povečala za 46 odstotkov, z zemeljskim plinom ter z drugimi naftnimi proizvodi za po sedem odstotkov, z motornim bencinom ter s koksom za po dva odstotka ter črnim premogom in antracitom za prav toliko.
V primerjavi z lanskim majem so upadle količine oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom za 43 odstotkov, dizelskim gorivom za 22 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 10 odstotkov in motornim bencinom za odstotek.
Vir: STA