Novelirani akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki ga je Agencija za energijo danes objavila v uradnem listu, veljati pa bo začel v četrtek, ukinja prehodni obdobji, v katerih so odjemalci oproščeni plačila za presežno moč, če ne spreminjajo določene obračunske moči. Za gospodinjski odjem do 43 kilovatov (kW) priključne moči je bila oprostitev določena od 1. oktobra 2024 do 30. septembra 2026, za mali poslovni odjem pa od 1. januarja do 31. decembra 2025. Tako bo oprostitev plačila odslej trajna.
Uporabniku, ki ne spremeni obračunske moči, kot mu jo je določil elektrooperater, se morebitno preseganje te moči ne zaračunava. Nasprotno pa se zaračunava tistim uporabnikom, ki so sprva določeno obračunsko moč spremenili.
“Z navedeno spremembo se poenostavlja način obračunavanja omrežnine, obenem pa se odpravlja bojazen uporabnikov glede morebitnih dodatnih stroških ob nenačrtovani prekoračitvi dogovorjene obračunske moči po preteku prehodnega obdobja,” so v današnjem sporočilu za javnost navedli v agenciji.
Kot pravijo, so v odzivu na sklepe DZ novembra lani napovedali, da bodo ves čas analizirali učinke nove metodologije pri odjemalcih predvsem z vidika presežnih moči in bodo po koncu višje sezone po potrebi sprejeli spremembe.
Novelirani akt, ki ga je 17. aprila potrdil svet agencije, med drugim določa tudi, da mora elektrooperater uporabnika sistema mesečno seznanjati o prekoračitvah obračunske moči in o stroških, ki bi mu nastali, če bi se omrežnina za presežno moč zaračunala.
Agencija je danes v današnjem uradnem listu objavila tudi spremenjeni Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje. Kot pojasnjuje agencija, gre za manjše spremembe kriterijev, ki se nanašajo na priznavanje posameznih stroškov delovanja in vzdrževanja. Gre za upoštevanje inflacije, ki je bila v letih 2022 in 2023 bistveno višja od načrtovane v regulativnem okviru. Agencija je obenem dopolnila kazalnike uspešnosti delovanja elektrooperaterjev z vidika naložb v pametna omrežja ter izvedla manjše posodobitve procesnih določb akta.
Agencija nadaljuje z zbiranjem podatkov in pripravo analiz za prihodnje posodobitve metodologije obračunavanja omrežnine, ki jih namerava javnosti predstaviti predvidoma do konca junija, je še sporočila.
Novi sistem obračuna omrežnine pri elektriki, ki je začel veljati 1. oktobra 2024, je dvignil veliko prahu, med drugim z uvedbo zimske in poletne sezone ter petimi časovnimi bloki. S tem je želela agencija doseči, da se najvišjo omrežnino plača takrat, ko je omrežje najbolj obremenjeno – ter tako spodbuditi drugačno rabo električne energije in s tem prerazporeditev obremenitev omrežja. Novi sistem pa naj bi med drugim tudi pravičneje razdelil breme, saj naj bi sedaj vsak plačal omrežnino sorazmerno s tem, koliko obremenjuje omrežje.
Posledično so se stroški določenim uporabnikom – med drugim nekaterim gospodarskim subjektom in gospodinjskim odjemalcem s sončnimi elektrarnami, vključenimi v shemo neto meritev – zvišali. DZ je z zakonom znižal omrežnino za gospodinjski odjem v najdražjem časovnem bloku za zadnja dva meseca minule zimske sezone, za januar in februar.
S pričakovanjem sprememb sistema omrežnine do naslednje zimske sezone je vlada nato v DZ poslala predlog zakona o oskrbi z električno energijo, ki bi med drugim podrobneje opredelil načela pri določitvi metodologije za obračun omrežnine. Sistem naj bi spodbujal proizvodnjo iz obnovljivih virov in samooskrbo, večje spremembe pa naj bi se uvajale postopno in ob upoštevanju načel preprostosti, pravičnosti in sorazmernosti, navaja predlog.
Koalicija je namreč agenciji očitala, da novi sistem omrežnine kaznuje tiste, ki so vlagali v zelene tehnologije (sončne elektrarne), čeprav je usmeritev države prehod na čistejše vire energije, da je sistem prezapleten in da bi morale biti spremembe uvedene postopno.
Zaradi vpliva na poslovanje podjetij je državni svet novi sistem omrežnine poslal v presojo ustavnemu sodišču.
Vir: STA
