Med njimi so opazne velike razlike glede uporabe energentov, tehnologije za proizvodnjo toplote, obratovalnih pogojev, izkoriščenosti sistemov ter gostote odjema, kar se odraža v neenakih cenah toplote.
Različne izgube na sistemih tudi vplivajo na končne cene. Izgube na distribucijskih sistemih so odvisne od letnega temperaturnega primanjkljaja, dolžine distribucijskega sistema, gostote odjema, temperaturnega režima delovanja ter sezonske ali celoletne oskrbe s toploto. Sistemi, ki poleg ogrevanja, v času sezone, zagotavljajo tudi sanitarno toplo vodo skozi celo leto, imajo običajno višje izgube.
Analize reguliranih distributerjev toplote kažejo, da so največje izgube v distribucijskih sistemih Šentilj, Vransko, Gornji Grad, Velenje in Kidričevo. Poleg tega na letni znesek vpliva tudi letna poraba toplote, odvisna od parametrov, kot so izoliranost objekta, višina temperature v ogrevanih prostorih, pogostost zračenja, hidravlična uravnoteženost ogrevalnega sistema ter dolžina ogrevalne sezone.
Pomembni so torej tudi ukrepi energetske učinkovitosti stavb, ki se odražajo v povprečni porabi primerljivega gospodinjskega odjemalca.
Agencija za energijo je v preteklih analizah cen toplote od leta 2016 uporabljala specifikacijo gospodinjskega odjemalca v večstanovanjskem objektu na podlagi takratnih podatkov: z obračunsko močjo 7 kW in letno porabo 6,21 MWh.
Zaradi ukrepov energetske sanacije stavb se povprečna obračunska moč in letna poraba gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi znižujeta, zato bo agencija za analizo cen toplote oblikovala nove specifikacije odjemalca toplote.
Med reguliranimi distribucijskimi sistemi toplote je največja letna poraba gospodinjskega odjemalca v večstanovanjskih objektih v Lendavi, Kidričevem, Velenju in Ribnici.
Stroške ogrevanja je najlažje zmanjšati z energetsko prenovo objekta in spremembo temperature v ogrevanih prostorih, pri čemer samo ena stopinja manj pomeni sedem odstotkov manjšo porabo energije.
Največ priložnosti za znižanje stroškov ogrevanja se nahaja na objektih, ki še niso bili energetsko sanirani. Iz prikaza maloprodajnih cen toplote je videti, da se del cene, odvisen od fiksnih stroškov, ne spreminja, medtem ko se variabilni del cene spreminja glede na cene vhodnih energentov, ki so odvisne od tržnih razmer in stroškov emisijskih kuponov.
Kljub višjim cenam toplote v nekaterih lokalnih skupnostih, kar se odrazi v višjih zneskih na mesečnih računih, je pomembno upoštevati načine plačila, pogostost odčitavanja porabljene energije ter poračune in vmesne akontacije plačila za lažjo razlago zneska.
Zato enostavne primerjave med sistemi glede na to, kateri je najdražji oziroma najcenejši, ni mogoče podati. Ogrevanje v Velenju in Šoštanju je še vedno najugodnejše. Agencija regulira cene toplote za 41 distribucijskih sistemov in če cene niso skladne z njihovimi načeli, tudi ustrezno ukrepa.
Vir: Komunalno podjetje Velenje; Agencija za energijo RS
