Kot so v GZS v sporočilu z javnost navedli besede generalne direktorice zbornice Vesne Nahtigal, manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri.
GZS je zato v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral Savinjsko-šaleško regijo.
Zato je zbornica pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo – ta poteka do nedelje -, k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo in k temeljiti razpravi z vsemi vpletenimi akterji.
Z interventnim zakonom bi v luči kopičenja izgub iz proizvodnje elektrike v termo diviziji Holdinga Slovenske elektrarne, ki jo sestavljata Teš in Premogovnik Velenje, spremenili režim delovanja termoelektrarne, ki bi bila do zagotovitve nadomestnega vira po novem namenjena ogrevanju za prebivalstvo v Šaleški dolini. Režim je predviden do konca leta 2029, načrtovano je za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.
Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. To bi lahko prodajal na trgu.
“Interventni zakon daje vtis, da predstavlja osnutek za prihodnji zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Namesto zagotavljanja prehodnega obdobja, ki bi omogočilo pravični prehod, se naslanja na obdobje do leta 2029, čeprav je strategija za izstop iz premoga že sprejeta in določa končni rok leta 2033. Ta predčasen izstop bi povzročil večjo destabilizacijo gospodarstva v regiji, saj gospodarstvo ni pripravljeno na tako hiter prehod,” je Nahtigal zapisala v dopisu ministrstvu.
Pravični prehod mora po prepričanju GZS temeljiti na celovitih rešitvah, ki bodo zagotovile delovna mesta, investicije in konkurenčnost gospodarstva, na kar naj trenutni zakon ne bi ustrezno odgovarjal.
Direktor Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je medtem znova spomnil, da Šaleška dolina in gospodarstvo v regiji še vedno čakata na predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju regije, ki bi morala vključevati ukrepe za podporo prestrukturiranju gospodarstva in za ohranitev delovnih mest.
Na GZS opozarjajo, da določila osnutka predloga interventnega zakona predstavljajo tveganje, da bodo gospodarski subjekti morali kriti polno stroškovno ceno ogrevanja, zaradi česar bi lahko postali nekonkurenčni, kar bi lahko vodilo do selitve proizvodnje v cenovno ugodnejše države. Zbornica je zato pozvala vlado, da gospodarskim subjektom omogoči subvencionirane cene ogrevanja pod enakimi ugodnostmi kot gospodinjstvom in javnim ustanovam.
Nahtigal v dopisu tudi opozarja, da lahko zmanjšanje proizvodnje električne energije zaradi spremembe režima Teša resno oslabi stabilnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji ter poveča uvozno odvisnost države od električne energije. Ob osnutku namreč po njenih navedbah manjkajo bistvene študije, ki bi obravnavale vpliv prehoda Teša na tehnični minimum ter zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema.
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je doslej igral ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti in zanesljivosti slovenskega energetskega sistema, saj skrbi za regulacijo napetosti in stabilnost omrežja. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so izrazili zaskrbljenost nad predlogom zakona, ki oskrbo z električno energijo obravnava izključno skozi vidik ekonomike proizvodnje v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Zato so pozvali k pripravi strokovnih analiz, ki bi opredelile, kako in iz katerih virov bo država zagotovila nadomestno oskrbo z električno energijo ob pričakovanem zmanjšanju proizvodnje iz TEŠ 6 in ohranila zanesljivost oskrbe.
GZS je opozorila tudi na neustrezno kratek, le enotedenski rok za oddajo pripomb strokovne javnosti. Takšna omejitev onemogoča poglobljeno javno razpravo, čeprav bo imel predlog zakona široke finančne posledice, ki bodo vplivale tako na prebivalstvo kot na slovensko gospodarstvo. Poudarjajo, da je pred sprejemanjem zakona ključna poglobljena razprava z vsemi pomembnimi deležniki, vključno z gospodarstvom, ki bi omogočila iskanje celovitejših rešitev za energetsko prihodnost Slovenije.
Vir: STA; gzs.si
